Anton Puščavnik je oče menihov in puščavnikov. Doma je bil v srednjem Egiptu. Starši so kmalu umrli in mu zapustili lepo premoženje in zgled pobožnega življenja. Ko je v cerkvi zaslišal besede iz Matejevega evangelija: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj vse, kar imaš in daj ubogim, pa boš imel zaklad v nebesih,« (Mt 19, 21) jih je vzel čisto dobesedno, saj je vse premoženje razdelil ubogim, hkrati pa poskrbel za mlajšo sestro. Potem se je umaknil v samoto. Čas je uporabljal za gorečo molitev in obiskovanje pobožnih puščavnikov. Ob tem so ga mučile hude skušnjave, predvsem ga je mučil greh nečistosti. Greh je premagal z veliko telesne pokore. Ljudje so hodili občudovat njegovo svetost, zato se je umaknil v puščavske gore na desnem bregu Nila. Dvajset let ni spregovoril niti besedice, zato pa je vedno glasneje govoril njegov zgled. Od vseh strani so prihajali posnemovalci in se naselili v njegovi bližini. Vsem, ki so ga prosili duhovne pomoči, je Anton rad ustregel. Ko je začel osvajati duše za Boga, se ni več bal ljudi.
Beri naprej →