VINCENCIJ (ok. 304), god: 22. januar

Vincencij je izšel iz ugledne družine. Njegov oče je imel čast konzula in je bil zaveden kristjan, zato je Vincencija že v rani mladosti izročil v vzgojo škofu Valeriju v Cezaravgusti, sedanji Zaragozi. Ko je odrastel, ga je škof posvetil v diakona. Škof je imel govorno napako, zato je Vincencij namesto njega oznanjal Božjo besedo, po poročilih z enako močjo kot nekoč diakon Štefan. V njegovem imenu je govoril tudi s cesarskim namestnikom Dacijanom, surovim in krutim človekom, ki je ob izbruhu Dioklecijanovega preganjanja kristjanov leta 204, dal zgrabiti škofa Valerija in njegovega diakona Vincencija. Vlekel ju je s sabo v Valencijo, kjer jima je sodil. Ko se jima je prilizoval in ju nagovarjal, naj darujeta bogovom, in ko jima je nato grozil z najhujšimi mukami, ker se za njegove vabljive besede nista zmenila, je Vincencij prosil škofa, če sme sodniku odgovoriti. Potem, ko mu je škof dovolil, je s svojo zgovornostjo izpričal svojo neomajno vero v Kristusa. Škof Valerij je bil izgnan v pregnanstvo, kjer je umrl leta 315, Vincencija pa so kruto mučili na natezalnici.