Veliki Šmaren – Marijino vnebovzetje

Marijino vnebovzetje („veliki šmaren“, „velika maša“) je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala.

V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali.
Šele 1. novembra 1950 pa je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Apostolski sedež je 17. novembra 1984 potrdil sklep jugoslovanske škofovske konference, da odslej praznujemo kot zapovedan praznik poleg božiča, sv. Rešnjega telesa in krvi, vseh svetih tudi Marijino vnebovzetje. Verska resnica o Marijinem vnebovzetju skuša s človeškimi besedami približati skrivnost Božjega delovanja (vir: splet).

KRIŠTOFOVA NEDELJA

V Cerkvi na Slovenskem ob Krištofovi nedelji blagoslavljamo vozila in zbiramo darove v ta namen. Krištofovo nedeljo bomo obhajali 22. julija 2018. Ustanova Miva – Slovenija deluje v okviru Misijonskega središča Slovenije in je članica svetovne Mive ter že dve desetletji zbira sredstva za prevozna sredstva v misijonskih deželah. Večji del zbranih sredstev namenijo za potrebe slovenskih misijonarjev, vsako leto pa poskrbijo tudi za vozilo za potrebe neslovenskega misijonarja. Neizmerna hvaležnost naših misijonarjev, ki z vozili, katerih nakup omogočijo dobrotniki s svojo darežljivostjo, zmorejo bolje in laže vršiti svoje poslanstvo v oddaljenih krajih, v nemogočih razmerah, v pomoči bolnikom, šolarjem, učiteljem, lačnim.
Misijonar piše: »Preden človeku spregovorim o evangeliju, ga moram pobrati iz blata, ker sam nima moči, da bi vstal. Moram ga umiti in vsaj malo potešiti njegovo lakoto. Šele potem mu lahko spregovorim o tem, da ga Bog ljubi« (T. Kerin). Podobno ravnajo vsi misijonarji, kakor je počel naš Gospod. Cerkev v misijonih narašča, pri tem naraščajo tudi njene potrebe. Med njimi so tudi nenehne potrebe po misijonskih vozilih ali delovnih strojih. (VIR: splet)

POMEMBEN GOD SLOVANSKIH APOSTOLOV

V Katoliški Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Ciril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. Moravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. Ciril je v Rimu zbolel in umrl, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. Papež Janez Pavel II. ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. Praznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne, zgodovinske in jezikovne dediščine, ki je povezana tudi z našo deželo. (VIR: RKC.SI)

Duhovna misel za Binkošti

BINKOŠTNI PRAZNIK
S slovesnim praznikom binkošti bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas.
Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan, po svetopisemskem sporočilu, nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev, izbira oznanjevalce ter jih vodi.
Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija. Beseda binkošti izhaja iz grške besede ‘pentekoste’, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.