Duhovna misel za 5. postno – tiho nedeljo

V tem tednu že v soboto obhajamo praznik Gospodovega oznanjenja, ki nas navdaja z nekaj veselja. Kar je tudi prav, saj, kot smo razmišljali v začetku postnih dni, post ne sme biti čemerno čakanje na praznike. V tem tednu obhajamo tudi teden družine, saj se s 25. marcem spominjamo Marijinega materinstva, po katerem je posvečeno materinstvo vseh mater sveta. Zato na praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«

Duhovna misel za 6. nedeljo med letom

“Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!”
S temi pomenljivimi besedami nas bo dan po pustnem rajanju pepelnična sreda spomnila na minljivost človekovega življenja. Ko se bomo v znamenje spokornosti posuli s pepelom, naj tudi naše srce v pravi ponižnosti ustvari mesto za Boga, za Njegovo besedo, za obilje Njegovih milosti. Pepeljenje nas spominja, da smo zapisani smrti, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju. V postu, ki je pred nami, naj bodo tudi naši koraki usmerjeni na prave poti. Post je priložnost, da bomo znova pogledali vase, se očistili vsega kar nas ločuje ob Boga in bližnjega. Prav je, da na križ pribijemo vse zamere, sovraštvo, slabo voljo in skupaj z Odrešenikom, ki je s svojim križem svet odrešil, vstajamo v nove čase in postajamo novi ljudje.
V postnem času bomo poleg pogostejše molitve, vsekakor opravili tudi dobro spoved, ob petkih bomo skupaj molili križev pot pred večerno sveto mašo, ob nedeljah pa se tudi dejansko podali na pot križa, in sicer ob križevem potu v Retju vsako postno nedeljo ob 15. uri. Ne pozabimo na postne dni in ob tem tudi na postno postavo.

Duhovna misel za nedeljo Jezusovega krsta

Pred prenovljenim bogoslužjem je bil praznik Jezusovega krsta skoraj neopazen, pokoncilska prenova pa je dala prazniku pomen, ki mu ga pripisuje Sveto pismo. Za božičem in Gospodovim razglašenjem je zdaj praznik Jezusovega krsta tretji božični praznik, ki ga obhajamo na nedeljo po Gospodovem razglašenju.

O Jezusovem krstu poročajo vsi prvi trije evangelisti kot o začetnem dogodku Jezusovega javnega delovanja. Jezus je sam o sebi vedel, da je tisti Božji služabnik, o katerem je bilo napovedano, da bo naložil nase grehe mnogih. Ko je prišel od Očeta določen čas, se je, čeprav je bil brez greha, uvrstil med grešnike, ki so od Janeza Krstnika prejemali krst pokore. Kakor vedno in v vseh stvareh je hotel tudi s prejemom Janezovega krsta izpolniti Očetovo voljo.

Ta dan se tudi vsi mi spominjamo svojega krstnega dne. V hvaležnosti za starše, ki so nam vero posredovali, in za svoje botre se teh spomnimo v molitvi.

Duhovna misel za nedeljo sv. družine

Kakor si božičnega praznika ne moremo predstavljati brez Marije, matere Božjega Sina, tako je nujno navzoča tudi, ko praznujemo božično osmino. 1. januar je tudi Marijin praznik, in sicer je med najstarejšimi prazniki Matere božje.

Po njej se je zgodila tista čudovita »zamena«, o kateri zgovorno pišejo stari cerkveni očetje: Sin božji je postal človek, da bi mi postali božji otroci. – Marija je bila voljno orodje božjih načrtov za naše zveličanje, saj je »s svobodno vero in pokorščino sodelovala pri odrešenju človeštva«.

Na pragu novega leta nas sprejema tudi mati Marija in nas vabi, naj se pod njenim vodstvom in varstvom prepustimo ljubečim rokam neskončno modre božje previdnosti. Za nas se bo prihajajoče leto gotovo najbolje izteklo, če se kakor ona zaupljivo podredimo božjim sklepom glede vsega, kar nas čaka. (VIR: marija.si)