Stopamo v veliki teden, ko bomo doživljali največje skrivnosti naše vere. Lepo se zahvaljujem vsem, ki boste v teh dneh vpeti v župnijsko in liturgično dogajanje, vsem, ki ste poskrbeli za urejenost cerkva in vsem, ki boste, kot sodelavci, imeli zadolžitve za lepo obhajane obrede velikega tedna in velike noči.
Ko se bomo te dni zazirali v skrivnost svetega križa, se s hvaležnostjo posebej ustavimo pri obnovljenem križevem oltarju, ki od včeraj naprej krasi cerkev sv. Martina. Bog povrni za vaše darove in se še priporočamo, saj stroški še niso povsem pokriti.
V soboto in nedeljo bo med nami g. mag. Sebastijan Valentan, ki mi bo v pomoč pri liturgičnih opravilih.
VSEM ŽELIM BOGATO OBHAJANJE PRAZNIČNIH DNI IN VSTAJENJSKEGA ŽARA, KI GA PRINAŠA VSTALI ZVELIČAR.
Vaš dušni pastir

V letošnjem postu se na pobudo Slovenske karitas vsak postni teden, trudimo za eno dobro stvar. V prvem tednu smo bili tako povabljeni, da ozdravimo svoj kisli pogled in vsak dan koga razvedrimo. Razmišljali smo, da nasmeh nič ne stane – pa toliko da. V drugem tednu smo bili povabljeni k trudu, da bodo vsa naša srečanja postala mize razumevanja in sodelovanja. Jezus naroča: »Spravi se s svojim bratom in potem pridi in daruj!« V tretjem tednu smo bili povabljeni, da prižgemo luč molitve. Molitev je pogovor z Bogom, ki je naš Oče, je priporočanje Mariji, naši duhovni materi. Pred nami je še nekaj postnih dni in četrti teden naj bo teden zahvaljevanja. V petem tednu smo povabljeni k odpovedi. Mnogokrat smo v dilemi čemu naj se odpovemo, da bo odpoved smiselna. Knjiga modrosti nam daje konkreten nasvet: odpovejmo se hinavščini, maščevalnosti, opravljanju, obrekovanju – in ostalo nam bo več časa za prijaznost, naklonjenost, ljubeznivost, darežljivost … Zadnji, Veliki teden pa si vzemimo več časa za tišino – torej teden tišine. Naj nam bodo v vzpodbudo besede svetega Vincencija, ki je rekel: »Utihnejo naj besede, spregovorijo naj dela.« /karitas.si/

Na drugo postno nedeljo je pri bogoslužju v ospredju dogodek spremenjenja, ki je v Lukovem evangeliju neposredno po Učiteljevem povabilu: ‘Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj!’ Ta izjemen dogodek je spodbuda pri hoji za Jezusom. ‘Učenik, dobro je, da smo tukaj’, to pa je izraz Petrove zamaknjenosti, ki je pogosto podobna naši želji med Gospodovimi tolažbami. Toda spremenitev nas spominja, da veselja, ki jih Bog seje v našem življenju, niso cilji, ampak so luči, ki nam jih On podarja na zemeljskem romanju, da bo ‘Jezus sam’ naša Postava in njegova Beseda merilo, ki vodi naše bivanje.
(misli papeža Benedikta XVI.)

Potem, ko bomo kmalu začeli letošnji postni čas, nas želijo slovenski škofje tudi letos nagovoriti s svojim pastirskim pismom. Rdeča nit letošnjega pastirskega pisma je vseživljenjska kateheza.
Tako bomo danes in prihodnjo nedeljo po naših škofih nagovorjeni, da se vedno znova in vedno bolj trudimo, da bi po Jezusovem zgledu del svojega življenja posvetili tudi oznanjevanju, poučevanju, katehezi, da bi sami postajali katehetje in katehistinje in tako ogrevali srca ljudi za Kristusa.