POMEMBEN GOD SLOVANSKIH APOSTOLOV

V Katoliški Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Ciril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim. Moravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. (867–872) sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. Ciril je v Rimu zbolel in umrl, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. (872–882) ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo. Papež Janez Pavel II. ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope. Praznik apostolov Slovanov je priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne, zgodovinske in jezikovne dediščine, ki je povezana tudi z našo deželo. (VIR: RKC.SI)

Duhovna misel za Binkošti

BINKOŠTNI PRAZNIK
S slovesnim praznikom binkošti bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas.
Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan, po svetopisemskem sporočilu, nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev, izbira oznanjevalce ter jih vodi.
Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija. Beseda binkošti izhaja iz grške besede ‘pentekoste’, kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

Duhovna misel za 5. postno – tiho nedeljo

V tem tednu že v soboto obhajamo praznik Gospodovega oznanjenja, ki nas navdaja z nekaj veselja. Kar je tudi prav, saj, kot smo razmišljali v začetku postnih dni, post ne sme biti čemerno čakanje na praznike. V tem tednu obhajamo tudi teden družine, saj se s 25. marcem spominjamo Marijinega materinstva, po katerem je posvečeno materinstvo vseh mater sveta. Zato na praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«

Duhovna misel za 6. nedeljo med letom

“Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!”
S temi pomenljivimi besedami nas bo dan po pustnem rajanju pepelnična sreda spomnila na minljivost človekovega življenja. Ko se bomo v znamenje spokornosti posuli s pepelom, naj tudi naše srce v pravi ponižnosti ustvari mesto za Boga, za Njegovo besedo, za obilje Njegovih milosti. Pepeljenje nas spominja, da smo zapisani smrti, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju. V postu, ki je pred nami, naj bodo tudi naši koraki usmerjeni na prave poti. Post je priložnost, da bomo znova pogledali vase, se očistili vsega kar nas ločuje ob Boga in bližnjega. Prav je, da na križ pribijemo vse zamere, sovraštvo, slabo voljo in skupaj z Odrešenikom, ki je s svojim križem svet odrešil, vstajamo v nove čase in postajamo novi ljudje.
V postnem času bomo poleg pogostejše molitve, vsekakor opravili tudi dobro spoved, ob petkih bomo skupaj molili križev pot pred večerno sveto mašo, ob nedeljah pa se tudi dejansko podali na pot križa, in sicer ob križevem potu v Retju vsako postno nedeljo ob 15. uri. Ne pozabimo na postne dni in ob tem tudi na postno postavo.