Oznanila v PDF obliki za tiskanje

NIKOGAR NE MOREMO PRISILITI, DA BI NAS SPREJEL

Jezus pokliče svoje učence in jih pošlje z jasnimi in natančnimi pravili. Izzove jih z vrsto drž in vedenj, ki jih morajo imeti. Pogosto se nam lahko zdijo pretirani ali absurdni, lažje bi jih bilo brati simbolično. A Jezus je zelo natančen in zelo jasen. Jezus kot dober pastir, pedagog, učence pošlje živet gostoljubnost. Pravi jim, naj ostanejo tam, kjer jih bodo sprejeli. Pošlje jih, naj se naučijo eno od temeljnih karakteristik verne skupnosti. Kristjan je tisti, ki se je naučil gostoljubnosti, sprejemanja.
Jezus jih ne pošlje kot mogočnike, kot lastnike, poglavarje, zadolžene za postavo in pravila. Ravno nasprotno, pokaže jim, da je kristjanova pot spremeniti srce. Gospod pa nam jasno pravi: v logiko evangelija se ne more prepričati z argumenti, strategijami, taktikami, ampak tako, da se naučimo gostoljubnosti.
Mnogokrat pozabimo, da obstaja zlo, ki je pred našimi grehi. Obstaja korenina, ki povzroča veliko,  veliko škode, ki tiho uničuje mnoga življenja. Obstaja zlo, ki si počasi naredi gnezdo v našem srcu in jé našo življenjsko moč. To je »osamljenost«. Osamljenost, ki ima lahko veliko razlogov, veliko povodov. Kako uničuje življenje! Kako nam škoduje! Ločuje nas od drugih, od Boga, od skupnosti. Zapira nas vase. Zato je lastno Cerkvi, materi, da se učimo  živeti bratstvo z drugimi. Bratsko sprejemanje je najboljše pričevanje o tem, da je Bog Oče, kajti, kot je rekel Jezus, »po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen«.
Bog se nikoli ne pusti premagati v gostoljubnosti, zato pošilja svojega Sina, ga podarja, izroča, deli, da bi se naučili pot bratstva. To je dokončno novo obzorje, nova Beseda za mnoge situacije izključevanja, razkrajanja, zaprtosti, izoliranosti. Je nova Beseda, ki razbije tišino osamljenosti.
Eno je gotovo: nikogar ne moremo prisiliti, da bi nas sprejel in gostil. A kako lepo si je predstavljati naše župnije, skupnosti, kapele, kraje … kot različna središča srečevanja in povezanosti med nami in Bogom. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

14. julij
15. NEDELJA MED LETOM
sv. Kamil, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Boža Dolinarja
9.00 Dol: za + Olgo Funkel (ob roj. dnevu)
za + Marjano Kurent
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za zdravje in Božji blagoslov
za + Marijo (obl.) in Martina Bukovca
za + Toneta Nagliča (30. dan)

Ponedeljek, 15. 7.
sv. Bonaventura, škof in cerkveni učitelj
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in + iz družin Grabnar, Šmid in Rus

Torek, 16. 7.
Karmelska Mati Božja
18.00 Dol: v zahvalo za uspešno opravljeno poklicno maturo
za + Andrejo Hribernik roj. Hren
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Ivana (obl.), Pavleta, Lojzija in starše Novak

Sreda, 17. 7.
sv. Aleksij, spokornik
8.00 Dol: za + župnika Franca Ornika
8.00 Hrastnik: po namenu

Četrtek, 18. 7.
sv. Friderik (Miroslav), škof
18.00 Hrastnik: v zahvalo za 37 let skupnega življenja
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim v tišini (možna spoved)
19.00 za + Štefana Drnovška (obl.)
za + Vinka Cenclja

Petek, 19. 7.
sv. Arsenij, puščavnik
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca Sekilija

Sobota, 20. 7.
sv. Marjeta Antiohijska, mučenka
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Petra (obl.) in pok. iz družine Habjan
za + Erika Ložaka (obl.)
za + Metko Potisek

21. julij
16. NEDELJA MED LETOM, KRIŠTOFOVA
sv. Danijel, prerok
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Rudija Vuga
9.00 Dol: za + Zdenko Meterc (obl.)
za + Jakoba in Marijo Žagar
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Marjana Šinkovca (obl.), dva brata in sorodnike

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU JE SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija je nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ni.
V župniji Hrastnik je ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku je ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin je ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

Prihodnjo nedeljo (21. 7.) obhajamo Krištofovo nedeljo. Skupaj se bomo priporočili za varno in srečno vožnjo. Po nedeljskih mašah bo blagoslov vozil. MIVA Slovenije se vam v imenu vseh misijonarjev zahvaljuje za vašo dosedanjo naklonjenost. Z vašimi darovi je MIVA Slovenije v letu 2023 podprla 9 projektov v skupni vrednosti 267.934,35 €. Tudi letos ste vabljeni, da ob blagoslovu v zahvalo za srečno prevožene kilometre darujete za nova vozila za naše misijonarje. Ob blagoslovu bo vsak lastnik avtomobila dobil nalepko in molitveni kartonček.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanja je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Preteklo nedeljo je bilo darovanje okrog oltarja. V župniji Trbovlje – sv. Martin ste darovali 720,88 €, v župniji Trbovlje – sv. Marija ste darovali 715,70 €, v župniji Hrastnik ste darovali 755,96 € in v župniji Dol pri Hrastniku 269,90 €. Hvala za vaše darove.

Hrastnik

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku

V nedeljo, 28. 7., bomo praznovali Jakobovo nedeljo, zato bo sv. maša ob 10.00. Gospodinje prosimo za kruh in pecivo za pogostitev po sv. maši. Če je mogoče, prinesite dobrote v soboto do 9. ure ali nedeljo do 9. ure. Hvala.

Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz okolice Dola, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Črdenca in Slatnega. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus poklical k sebi dvanajstére in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naróčil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek.
Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje. (Mr 6,2–4)

Pustiti vse, kar imaš, in slediti Jezusu, njegovemu klicu …, pustiti vse, prevzeti naloge, se odločiti za pričevanje …, stopiti v žetev. To je bila vedno avantura in vedno bo nekaj, kar preseneti poklicane in tudi druge ob njih. V to avanturo smo tako ali drugače poklicani prav vsi, ki želimo in hočemo biti kristjani: Jezusovi učenci, prijatelji, bratje, pričevalci današnjega časa.
Jezus pa ob tem vedno znova kliče nekatere, da ne bi bili samo njegovi prijatelji, Božji otroci, pristni kristjani, temveč da bi bili na poseben način njegovi tesni sodelavci. Kliče ljudi, po katerih bi lahko na poseben način nadaljeval svoje odrešenjsko poslanstvo med nami. Zato nekatere kliče na »svojo njivo« s posebno nalogo, da bi postali redovniki, redovnice, misijonarji, misijonarke, duhovniki ali diakoni.
Tako bi njihovo življenje bilo kar najbolj podobno Jezusovemu. Postali bi dar za druge. (E. Mozetič)

»In šli so ter oznanjali.« (prim. Mr 6,12)

Današnji evangelij (prim. Mr 6,7–13) pripoveduje o trenutku, ko Jezus pošilja dvanajstere v poslanstvo. Potem ko jih je enega po enega poklical po imenu, da ‘bi bili z njim’ (Mr 3,14), poslušali njegove besede ter opazovali njegove geste ozdravljanja, jih sedaj ponovno zbere, da bi jih ‘poslal po dva in dva’ (Mr 6,7) v vasi, kamor se je namenil iti. To je neke vrste ‘pripravništvo’ za to, kar bodo poklicani delati po vstajenju z močjo Svetega Duha. Evangeljski odlomek se zaustavi ob misijonarskem stilu, ki ga lahko povzamemo v dveh točkah: poslanstvo ima središče in poslanstvo ima obličje.
Učenec, misijonar ima predvsem svoje središče sklicevanja, ki je Jezus. Odhod in delovanje apostolov je prikazano kot razširjanje iz enega središča, torej kot predlaganje Jezusove navzočnosti in delovanja v njihovem misijonskem delovanju. To razodeva, kako apostoli nimajo nič svojega oznanjati, niti pokazati svojih sposobnosti, temveč govorijo in delujejo kot poslani, kot Jezusovi glasniki. 
Ta evangeljski dogodek se tiče tudi vseh nas; ne samo duhovnikov, temveč vseh krščenih, ki smo poklicani pričevati v različnih življenjskih področjih Kristusov evangelij. Prav tako pa je tudi za nas to poslanstvo pristno samo, če izhaja iz nespremenljivega središča, ki je Jezus. To ni pobuda posameznih vernikov, niti skupin, še manj velikih združenj, ampak je to poslanstvo Cerkve neločljivo povezano z njenim Gospodom. Noben kristjan ne oznanja evangelija iz sebe, temveč poslan po Cerkvi, ki je od Kristusa prejela to poslanstvo. Ravno s krstom postanemo misijonarji.
Krščeni, ki ne čuti, da bi oznanjal evangelij, oznanjal Jezusa, ni dober kristjan. (Papež Frančišek)

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

VERA NAM ODPIRA OČI ZA BOGA

Današnji evangeljski odlomek nas želi spomniti, da Boga v našem vsakdanjem življenju lahko prepoznamo in spoštujemo njegovo voljo, če imamo odprto in preprosto srce, ki ga hrani resnična vera.
Potem ko je Jezus, okoli trideset let star, zapustil Nazaret in že kar nekaj časa drugod pridigal ter ozdravljal s čudeži, se je vrnil v svoj kraj in začel učiti v shodnici. Sokrajani so strmeli zaradi njegove modrosti, saj so ga poznali kot Marijinega sina in tesarja, ki je živel med njimi. Namesto da bi ga sprejeli z vero, so se nad njim pohujševali.
Nazarečani ne morejo verovati vanj, ker so ga poznali kot enega izmed njih. Priznali so, da govori modro in da se po njem dogajajo čudeži. Pravzaprav so bili osupli nad tem, kar so slišali. Niso pa mogli razumeti, kako lahko nekdo, ki je odraščal med njimi, govori takšne stvari. Zastavljali so si tri pomembna vprašanja: »Od kod njemu to? «, »Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? « in »Kako to, da se po njem godijo čudeži? «
Jezusa so zavrgli, kar pomeni, da na svoja vprašanja niso dobili pravih odgovorov. Hoteli so slišati odgovore, kot so si jih sami zamislili. Zaradi trdosrčnosti, nerazumevanja in velike nevere Jezus v domačem kraju ni mogel delati čudežev, čeprav je ozdravil nekaj bolnikov. Očitno je v njih le odkril zrno vere. Jezusovi čudeži so bili znamenje Božje moči in navzočnosti. Pri tem se je zanašal zgolj na to, kaj mu je naročal Bog. Ni šlo za magijo, temveč za Božjo moč. Jezus je s svojimi dejanji vabil ljudi k veri. Vero lahko razumemo tudi kot odprtost za Boga in pripravljenost, da v svoje življenje sprejmemo njegovo navzočnost.
Devica Marija je tista, ki je dejansko razumela. Zato blagor njej, ki je verovala. Marija se ni pohujšala nad svojim Sinom. Njeno občudovanje je bilo polno vere, ljubezni in veselja, ko ga je gledala tako človeškega in hkrati tako Božjega. Učimo se od nje, prepoznati v Kristusovi človeškosti popolno razodetje Boga. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

7. julij
14. NEDELJA MED LETOM
sv. Anton M. Zaharija, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Jožeta in Mirana Obreza (obl.) ter žive in pok. iz družin Obrez, Šmerc in Brečko
9.00 Dol: za + Ivana Kneza, Napretove, Antona Mlakarja ter Luka
za + Petra Golouha
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Marka in Toneta Lesarja
za + Marjana Kozjeka (obl.)

Ponedeljek, 8. 7.
sv. Edgar, kralj
18.45 Trbovlje – sv. Marija: molitev za Slomškovo kanonizacijo
19.00 za + Ljudmilo Kurnik (obl.) in vse Kurnikove
za + Ido Cestnik (obl.)

Torek, 9. 7.
Sv. Avguštin Z. Rong in drugi kitajski mučenci
18.00 Dol: za + Frančiško Lokovšek (obl.), starše Dornik ter zdravje in srečo v družini
v priprošnjo za uspešno operacijo in zdravje vnukinje
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Jaroslavo Juvan in pok. sorodnike

Sreda, 10. 7.
sv. Amalija, redovnica
8.00 Turje: za + Draga Verdeva in ključarje
8.00 Hrastnik: za + Franca Vesenjaka

Četrtek, 11. 7.
sv. Benedikt, opat
18.00 Hrastnik: za + Mileno Kalinič in Uršo Košir (ob roj. dnevu)
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + iz družine Bevc, Nežo Grčar in dve pok. Amaliji
za + Marjano Kurent

Petek, 12. 7.
sv. Mohor in Fortunat, mučenca
8.00 Trbovlje – sv. Martin: Bogu v zahvalo

Sobota, 13. 7.
sv. Henrik, kralj
10.00 Draga: za + Marjano in Staneta Urha
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Ivanko in Jožefa Koznika
za + Antona Brečka (obl.)
za + Vinka Durnika (obl.) in pok. iz družin Granda, Jurečič in Špik

14. julij
15. NEDELJA MED LETOM
sv. Kamil, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Boža Dolinarja
9.00 Dol: za + Olgo Funkel (ob roj. dnevu)
za + Marjano Kurent
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za zdravje in Božji blagoslov
za + Marijo (obl.) in Martina Bukovca
za + Toneta Nagliča (30. dan)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale
namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU JE SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija je nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ni.
V župniji Hrastnik je ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku je ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin je ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanja je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Hrastnik

V soboto, 13. julija, bo ob 10.00 v Dragi slovesna sv. maša ob godu Karmelske Matere Božje. Vabljeni, da v Drago poromamo peš. Odhod romarjev izpred cerkve v Hrastniku je ob 7.30, izpred letnega bazena v Trbovljah ob 7.15, izpred Gasilskega doma v Prapretnem pa ob 8.00. Lepo vabljeni v Drago.

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku

Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz trga Dola, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz okolice Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

Vzemi kdaj v roke svoje srce, poglej v njegovo notranjost in jo dobro opazuj. Je postalo le posoda za mnoga razočaranja? Saj vem: udarci, ki ti jih povzroča življenje, težave, ki se samo kopičijo, vse to ti jemlje energijo. Tvoje srce je tako polno skrbi, da v njem ni več prostora za veselje in sonce. Kaj se da tu storiti? Odmisli nekaj od teh skrbi, da bo v srcu zopet prostor , vsaj malo prostora – za zaupanje v Boga in za veselje do molitve. Učinkovito zdravilo za bolno, nesrečno in razočarano srce je tiha molitev. Daj, poskusi! Napolni svoje srce s soncem. In vse bo zopet dobro. (P. Bosmans, Živi vsak dan)

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas? « In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govóril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« (Mr 6,2–4)

»In čudil se je njihovi neveri.« (Mr 6,6)

Kristusovi čudeži, ki jih je storil, niso izkazovanje moči, temveč znamenja Božje ljubezni, ki pa se udejanji tam, kjer se ta sreča s človekovo vero.
Dejansko pa je človek Jezus iz Nazareta Božja prosojnost. V njem Bog v polnosti prebiva. Medtem ko mi vedno iščemo druga znamenja, druge čudeže, ne opazimo, da je resnično znamenje on, Bog, ki je postal meso, in da je on največji čudež vsega vesolja, saj njegovo srce in njegovo obličje vsebuje v sebi vso Božjo ljubezen.
Zdi se, da je moral Jezus dati povod, kot pravimo, za negativni sprejem v Nazaretu. Vendar pa na koncu pripovedi najdemo opombo, ki pravi ravno nasprotno. Evangelist namreč piše, da se je Jezus čudil njihovi neveri.
Stremljenju krajanov, ki so se pohujšali, sledi Jezusovo čudenje. Tudi on se je v nekem smislu pohujšal. Kljub temu da je vedel, da noben prerok ni dobro sprejet v domačem kraju, je ostala zanj zakrknjenost src domačinov zagrnjena, nedostopna: Kako to, da ne prepoznajo luči Resnice? Zakaj se ne odprejo Božji dobroti, ki jo je želel deliti z našo človeškostjo? (E. Mozetič)

Potruditi se moramo, da odpremo srce in razum za sprejem Božje resničnosti, ki nam prihaja naproti. Gre za to, da imamo vero. Pomanjkanje vere je namreč ovira za Božjo milost. Številni krščeni živijo, kakor da bi Kristus ne obstajal. Ponavljajo geste in znamenja vere, a to ne odseva njihove resnične pripadnosti Jezusu in njegovemu evangeliju. Vsak kristjan, vsi mi, vsak od nas pa je nasprotno poklican poglobiti to temeljno pripadnost s tem, da jo skuša pričevati s temu skladnim življenjem, katerega osnovna nit je dejavna ljubezen.
Prosimo Gospoda po priprošnji Device Marije, da raztopi trdoto srca in omejenost razuma, da bomo odprti za njegovo milost, za njegovo resnico in za njegovo poslanstvo dobrote in usmiljenja, ki je namenjeno vsem, brez kakršnega koli izključevanja. (papež Frančišek)

V preteklem tednu smo se na pokopališču na Dolu poslovili od pokojne Stojke Lipoglavšek in od pokojnega Vilija Kohneta. Molimo za pokoj njunih duš.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

VERA IN DOTIK

Dogodek obuditve deklice, ki ga danes pred nas postavlja evangelist Marko, je izjemno prefinjeno opisan, kajti izjemne stvari, ki presegajo človeka, so opisane z izjemno preprostimi vsakdanjimi besedami, tako da bolj spregovorijo dejanja ko pa same besede.
Zdaj pa se bom skušal postaviti v vlogo očeta ali matere, ki sta imela ali pa imata sedaj »umirajočega« sinka ali hčerkico in poslušata to evangeljsko pripoved. Kaj si ob tem mislita? »In midva? In vsi tisti, ki ob postelji svojega otroka niso slišali izgovoriti Talíta kum – otrok, vstani!? Ali je torej evangelij ‘veselo oznanilo’ le za redke srečneže? «
Vprašanje je resno, kakor je resna bolečina in tesnoba, iz katere izhaja, in kdor oznanja evangelij, jo mora spoštovati in se potopiti v to bolečino. Včasih je tudi Jezus, preden je storil čudež (ali pa morda še prej, kot se je zgodil čudež), jokal z žalostnimi. Bog trpi z nami, ne omeji se na to, da bi nas le od daleč opazoval, ko trpimo.
Pravi ključ, da bi odgovorili na zastavljeno vprašanje, edina beseda, ki lahko vsaj malo osvetli temo bolečine, je »vera«. Ko Jezus priporoča ljudem, naj se obrnejo nanj v veri, ne misli le na vero v moč, da lahko stori čudež, za katerega prosijo, ampak na vero vanj. Vera – pa naj se pričakovani čudež zgodi ali ne – da ne bomo nikoli razočarani nad bistvenim.
Največji čudež je verovati »v« njega. Potem vse postane mogoče. Izkušnja številnih ljudi dokazuje, da se tudi takrat, ko se ne zgodi pričakovani čudež, zaradi vere lahko zgodi nekaj, kar daje življenju nov smisel.
Posebno mesto v današnjem evangeliju ima tudi dotik. Človeški dotik, če je iz prave ljubezni, povzroči boljše počutje in zdravi razbolelo dušo, Božji dotik pa ozdravlja celotnega človeka. Zato se Jezus dotakne deklice. Zato se žena dotakne Jezusa. Kjer je zaupanje, ljubezen, vera, tam dotik gradi, zdravi, razveseljuje. Je eden najbolj genialnih Božjih izumov. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

30. junij
13. NEDELJA MED LETOM
prvi rimski mučenci
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Joza Čosića (obl.)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Blaža Žnideršiča in Miri Golob
za + Gabrijelo in Jožefa Sakeljška
8.00 Hrastnik: za + Dragana Milkoviča
za + Zvonimirja Blajiča (obl.)
10.00 Dol: v zahvalo in priprošnjo za zdravje
za + Janeza in Olgo Dolšak ter sorodnike

Ponedeljek, 1. 7.
sv. Estera, svetopisemska žena
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Janeza (obl.) in Jožo Forte

Torek, 2. 7.
Ptujskogorska Mati Božja
18.00 Dol: za + Alojza in rodbino Bantan
za + Ano ter vse Močilarjeve in Šimnove
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Marijo Pevec (ob godu)
v zahvalo ob obletnici posvečenja

Sreda, 3. 7.
sv. Tomaž, apostol
8.00 Dol: za + Zinko Bastič (8. dan)
8.00 Hrastnik: za + Silva Sladiča (obl.)

Četrtek, 4. 7.
sv. Urh, škof
18.00 Hrastnik: za + Milojko Trobiš (obl.) in ob roj. dnevu
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Ani Repovž (8. dan)

Petek, 5. 7.
sv. Ciril in Metod, slovanska apostola
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Boštjana Prišelj

Sobota, 6. 7.
sv. Marija Goretti, mučenka
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Martina Čopa (obl.), pok. starše Cestnik in pok. iz družine Čop
za + Anico Potisek in Janeza Lavriča

7. julij
14. NEDELJA MED LETOM
sv. Anton M. Zaharija, duhovnik
7.30 Hrastnik: za žive in rajne župljane
za + Jožeta in Mirana Obreza (obl.) ter žive in pok. iz družin Obrez, Šmerc in Brečko
9.00 Dol: za + Ivana Kneza, Napretove, Antona Mlakarja ter Luka
za + Petra Golouha
10.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Marka in Toneta Lesarja
za + Marjana Kozjeka (obl.)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

Če kdo od veroučencev še ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi po sv. maši v zakristiji.

V cerkvi sv. Miklavža v Podkraju (v Hrastniku) danes, 30. junija, blagoslovljajo prenovljen oltar svete Barbare. Blagoslov bo vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Lepo povabljeni v Podkraj, ob 11:30.

Od petka (5. 7.) do nedelje (7. 7.) lepo vabljeni k molitvi rožnega venca za Cerkev, papeža, škofe, duhovnike in naše družine. Molimo vsak dan ob 17.00 v cerkvi sv. Martina.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanja je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Hrastnik
V soboto, 13. julija, bo ob 10.00 v Dragi slovesna sv. maša ob godu Karmelske Matere Božje. Vabljeni, da v Drago poromamo peš. Odhod romarjev izpred cerkve v Hrastniku je ob 7.30, izpred letnega bazena v Trbovljah ob 7.15, izpred Gasilskega doma v Prapretnem pa ob 8.00. Lepo vabljeni v Drago.

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz Marnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz trga Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslôvil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Prijel jo je za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar pomeni: Deklica, rečem ti, vstani!
Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. (Mr 5,39–42)

Evangelist Marko nam danes slika Jezusa kot vir življenja, kot njega, ki povrne življenje tistemu, ki mu popolnoma zaupa. Oba protagonista iz odlomka, torej dekličin oče in bolna žena, nista Jezusova učenca, pa vendar sta bila uslišana zaradi svoje vere. Imata vero v tega človeka. Iz tega razumemo, da so na Gospodovo pot sprejeti vsi. Nihče se ne sme čutiti vsiljenega, neopravičenega ali da nima pravice. Za dostop do njegovega srca, Jezusovega srca, je samo en pripomoček, da se čuti pomoči potrebnega in da mu zaupa. Vprašam vas: Vsak od vas čuti potrebo po ozdravljenju nečesa, kakšnega greha, kakšnega problema? In če to čuti, ima vero v Jezusa? Dva pripomočka sta za to ozdravljenje, za dostop do njegovega srca: čutiti potrebo po ozdravljenju in zaupati vanj. Jezus je odkril te osebe med množico in jih potegnil iz anonimnosti, jih je osvobodil strahu pred življenjem in da bi si upali. To stori s pogledom ter z besedo, ki jih postavi ponovno na pot po tolikem trpljenju in ponižanju. Tudi mi smo poklicani naučiti se in posnemati te besede, ki osvobajajo in te poglede, ki povrnejo tistemu, ki ga nima, veselje do življenja.
V današnjem evangeljskem odlomku se tako prepletata tematiki vere in novega življenja, ki ga je Jezus prišel ponuditi vsem. Ko je vstopil v hišo, kjer je bila mrtva deklica, je ven izgnal vse, ki so se vznemirjali in žalovali (prim. Mr 5,40) in rekel: »Otrok ni umrl, ampak spi« (Mr 5,39). Jezus je Gospod in pred njim je telesna smrt kot spanec, zato ni vzroka za obup. Da, tiste se moramo bati! Ko čutimo, da imamo otrdelo srce, srce, ki je otrdelo. Ko čutimo, da imamo trdo srce. Dovolim si reči: mumificirano srce. Tega se moramo bati. To je smrt srca. Vendar pa tudi greh ni za Jezusa zadnja beseda, saj je prinesel brezmejno Očetovo usmiljenje. Četudi smo padli globoko, nas doseže njegov nežni, a močni glas: »Rečem ti: vstani!« Lepo je slišati to Jezusovo besedo, namenjeno vsakemu od nas: »Rečem ti: vstani. Pojdi. Vstani, pogum. Vstani.« In Jezus je dekletu povrnil življenje in je povrnil življenje ozdravljeni ženi, obema torej vero in življenje. (papež Frančišek)

Dotik, ki ima neizmerno moč

Dotik je nekaj posebnega. Bog lahko sicer ozdravlja samo z besedo, a se želi človeka dotakniti. Telo, ki ga imamo, ki sicer tudi zboli, ki boli in ki umre, je v resnici prvenstveno inštrument ljubezni. Dotik je Božji izum. Ko to verujem, dotika več ne zlorabljam, banaliziram, se ga ne sramujem in se ga tudi ne izogibam. Postane orodje ozdravljenja. Rokovanje ob pozdravu, objem prijatelja, roka na glavi otroka, dotik zakoncev so samo predpodoba Božjega dotika. (E. Mozetič)

V preteklem tednu smo se na pokopališču na Dolu poslovili od pokojne Zinke Bastič, na pokopališču v Gabrskem pa od pokojne Ani Repovž. Molimo za pokoj njunih duš.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

ALI ŠE NIMATE VERE?

Današnji evangeljski odlomek se zdi prava provokacija. Učenci se mučijo, da bi vihar ne potopil čolna, Jezus pa spi. Še več, ko ga vseeno prebudijo, jim očita, da so strahopetni in brez vere. Kaj hoče reči s tem? Naj tudi oni počivajo in verjamejo, da se bo vse samo naredilo? Mar ne pravi celo pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Za kaj pravzaprav gre? Kaj naj bi pomenilo to Jezusovo spanje in v čem je zgrešeno delovanje apostolov?
Če pogledamo še enkrat v čoln, bomo videli, kako si apostoli predstavljajo, da je vse v njihovih rokah. Tako so zaposleni s svojimi strahovi, da pozabijo celo na to, da je na krovu z njimi Bog sam. Jezusov očitek, ali še vedno nimate vere, je v prvi vrsti opomin, naj ne pozabijo na Božje načrte in Božjo bližino.
Drugi opomin, ki ga daje Jezus učencem, je povezan z reševanjem težav. Ne smemo pozabiti, da brez njega ne moremo storiti ničesar. Bog je, ki vse rešuje, na nas je, da si prizadevamo in zaupamo.
In še tretji poduk: Občestvo! Tudi Jezus je del posadke, zakaj so v strahu pozabili, da bi ga tako pritegnili k iskanju rešitve. Kakor Peter so tudi drugi apostoli še vedno zaverovani v svoje moči, občestvo jih ne prepriča.
Ko Jezus stopi v življenje apostolov, se vse spremeni. Nam je to danes opomin in vabilo:
– Vera je v tem, da vse svoje načrte uravnavamo ob njem.
– Vera je v tem, da tudi težave rešujemo z njim, ki naše stiske pozna in nam želi pomagati.
– Vera je v občestvu. Kjer se dva ali trije združijo v molitvi, tam je Bog med njimi.
Jezusov očitek: »Kaj še nimate vere?« pomeni izziv k globljemu dojemanju sveta in stvari. Ne k dodatnemu brezglavemu hitenju, niti k lenarjenju, ampak k premisleku, kje je v našem življenju Bog in kje so bližnji. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

23. junij
12. NEDELJA MED LETOM
sv. Jožef Cafasso, duhovnik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Frančiško (obl.) in Alojza Zupanca
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Francko Babič (30. dan)
8.00 Hrastnik: za + Mileno Pavlič (obl.) in Veroniko Pavlič
10.00 Gore: po namenu konjerejcev
(blagoslov konj in konjerejcev ter sadov zemlje)

Ponedeljek, 24. 6.
rojstvo Janeza Krstnika
20.00 Retje: za domovino

Torek, 25. 6.
sv. Viljem, opat
18.00 Dol: za + Jerneja (obl.) in Vido Plazar
za + Jožeta Terška (30. dan)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Frančiško Černe

Sreda, 26. 6.
sv. Ciril, škof in cerkveni učitelj
8.00 Turje: za + Frančiško Zupanc in pok. Grešakove, Leničeve in Homškove
8.00 Hrastnik: za + Heleno in Janeza Pasičnjaka

Četrtek, 27. 6.
sv. Ema Krška, kneginja
18.00 Hrastnik: za + Milko Andrej in starše
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Marjano Kurent
za + Marijo Vukovič (8. dan)

Petek, 28. 6.
sv. Irenej, škof in mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za žive in + iz rodbine Škrabar

Sobota, 29. 6.
sv. Peter in Pavel, apostola
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Toneta Nagliča (8. dan)
za + Pavla Nemeta

30. junij
13. NEDELJA MED LETOM
prvi rimski mučenci
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Joza Čosića (obl.)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Blaža Žnideršiča in Miri Golob
za + Gabrijelo in Jožefa Sakeljška
8.00 Hrastnik: za + Dragana Milkoviča
10.00 Dol: v zahvalo in priprošnjo za zdravje
za + Janeza in Olgo Dolšak ter sorodnike

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

Če kdo od veroučencev še ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi po sv. maši v zakristiji.

V cerkvi sv. Miklavža v Podkraju (v Hrastniku) bodo v nedeljo, 30. junija, blagoslovili prenovljen oltar svete Barbare. Blagoslov bo vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Lepo povabljeni v Podkraj, v nedeljo, 30. junija ob 11:30.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanja je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Trbovlje – sv. Marija

V ponedeljek, 24. junija bo ob 20.00 sv. maša pri Sv. Križu v Retju, po maši pa bo druženje ob spominu državnega praznika. Lepo vabljeni.

Hrastnik

V soboto, 13. julija, bo ob 10.00 v Dragi slovesna sv. maša ob godu Karmelske Matere Božje. Vabljeni, da v Drago poromamo peš. Odhod romarjev izpred cerkve v Hrastniku je ob 7.30, izpred letnega bazena v Trbovljah ob 7.15, izpred Gasilskega doma v Prapretnem pa ob 8.00. Lepo vabljeni v Drago.

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku

Iskrena hvala vsem, ki ste preteklo nedeljo pomagali pri pripravi sv. maše za pobite v Starem Hrastniku in vsem, ki ste se sv. maše udeležili.

Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz Brdc, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Marnega. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli:
»Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo? « In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči! « In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere? « (Mr 4,37–39)

Imeti lastno državo in domovino ni nič samo po sebi umevnega. Tako, kot ni nič samo po sebi umevnega, da imamo dom, kjer se počutimo varne in sprejete. Domovina je tista, ki nas sprejema, kakor nas sprejema tudi dom. Preteklost trdno stoji na naših skupnih koreninah, ki dajejo zagotovilo rasti, ne samo sedanjosti, ampak tudi prihodnosti.
Korenine trdne družine so danes napadane bolj kot kdaj koli v zgodovini. Ob tem se skriti rušitelji družine sklicujejo na lažno varovanje človekovih pravic za njegovo popolno osvoboditev. Pri tem uporabijo tudi digitalno preobrazbo kot učinkovito orodje. Kot pomoč tej moderni usmeritvi poudarjajo nujnost zelenega prehoda, za katerim tako preparirani javnosti skrivajo dejstva neslutenih dobičkov raznovrstnih forumov in skritih posameznikov.
Korenine slovenskega, materinega jezika so prav tako napadane. Tudi v imenu globalizacije in naprednosti. Nam je slovenščina še vrednota? Smo mladim, ki iščejo pri nas odraslih zgled, še vzor? Kaj pa narod? Današnje vztrajno omalovaževanje, pa tudi zanikanje slovenskega naroda v naši državi, usmerjajo našega človeka v vlogo državljana sveta, ki pa ne bo pristal v svetovnem raju, kot nam ga obljubljajo, ampak v nezavednem, prisilnem suženjstvu potrošništva in dirigiranega enoumja.
Kaj pa kultura? Je moderna, avantgardna kultura, res še kultura, ali skrivno rakovo razraščajoča antikultura? Kaj pa vrednote? Ne samo da so javno napadane vrednote naših prednikov, želijo jih narediti relativne, da oslabljene lažje postanejo plen iger tistih, ki nam vztrajno, s strupom zalivajo naše korenine in jih potem še režejo v imenu popolne osvoboditve posameznika. O bontonu danes mladi skoraj ne slišijo več in se ga jim seveda zato ni treba več držati. Tudi o dolžnostih slišijo zelo malo, o pravicah pa veliko. Vzgoja za človeka vredno življenje: kaj je že to? Družba zato počasi razpada na obupane posameznike, ki prejemajo odmerke spletne omame, da lahko še živijo in ob tem nemočni dovolijo razgradnjo sveta vrednot preteklih rodov.
Vera? Vera ni tisto, kar Bog zahteva od nas. Vera je naše prepričanje o tem, kaj ljubeči Bog dobrega dela za vsakega od nas, tako v preteklosti, sedanjosti in v prihodnosti. In prav nasilno rezanje korenin vere je danes prioritetna naloga skritih usmerjevalcev sveta, ki jih kot svoje sužnje nezavedno vodi gospodar tega sveta – hudič.
Domovina, država, narod pa lahko obstajajo in obstanejo samo, če imajo svoje trdne korenine, ki so hkrati tudi korenine človeka in človeštva. In Slovencem je bila po tisočletnih hrepenenjih dana lastna država Slovenija. 
Bog vodi človeško zgodovino, vse stvarstvo. Bedi nad vsakim izmed nas, bedi nad našim ravnanjem, bedi tudi nad našo državo. In nas ljubi, kot ljubi tudi naše družine, naš jezik, naš narod, našo domovino, našo državo. In ne pozabimo: Usmiljen je do vseh, tudi do krivičnih. Pomaga nam, da bi skupaj našli pravo pot k Njemu. (L. Kernel, Komentar tedna; www.radio.ognjisce.si)

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Marije Vukovič in pokojnega Antona Nagliča. Molimo za pokoj njunih duš.