MOLITEV ZA NOVOMAŠNIKE

Nebeški Oče,
pri zadnji večerji je tvoj Sin Jezus Kristus svojim apostolom zaupal službo duhovništva. Vedno znova jim pridružuješ novih delavcev v svojem vinogradu. Tako tudi letos naklanjaš Cerkvi na Slovenskem novih delivcev svetih skrivnosti. S svojim ljubeznivim pogledom si se ozrl tudi na našo župnijo, ko je naš Janez v globini svojega srca začutil tvoje povabilo naj postane Gospodov Duhovnik!

Jezus, dobri Pastir,
prosimo te zanj in za vse letošnje slovenske novomašnike; ohrani jih v zavetju svojega presvetega Srca, da jim nihče ne bo mogel škodovati. Posvečuj jih, da bodo verovali, kar bodo brali; učili, kar bodo verovali; živeli, kar bodo učili. Ohrani njihova srca čista in sveta. Naj rastejo v ljubezni do tebe in ti ostanejo vedno zvesti, ki živiš in kraljuješ vekomaj v edinosti z Očetom in svetim Duhom.
Amen.

Duhovnik mora biti ves velik in ves majhen; plemenit kot kralj, preprost kot kmet; junak, ki sebe premaga; človek, ki se z Bogom bori; studenec svetega življenja; grešnik, ki mu Bog odpušča;  svojemu poželenju gospodar; ubogim in slabotnim služabnik; vzravnan pred visokim; sklonjen pred nizkim; poveljnik v boju duhov; milo proseč berač; glasnik zlatih darov; mož na bojnem polju; mati ob bolniški postelji; v spoznanju starec; v sanjah otrok; žejen Najvišjega; izučen v trpljenju; daleč od zavisti; prijatelj miru; sovražnik lenobe; sam v sebi trden; čisto drugačen kot jaz; molite za mene, za nas!   (misli iz 12. stoletja)

Apostolat molitve za november  2011
Župnijski namen

“Molitveni namen za našo župnijo v tem mesecu, je glede na to, da je november mesec, ki je bolj posvečen rajnim, v tem, da bi molili, da bi bili ljudje ob odhodu s tega sveta spravljeni z Bogom. V naši župniji namreč veliko ljudi umre neprevidenih, v bolečini, v grehu, skregani z Bogom in med seboj!  .
Še dalje razmišljajmo:
In sicer z besedami našega blaženega škofa A.M. Slomška v eni njegovih pridig spominja in opominja:
… »Preljubi bratje ino sestre moje! Za dvojno blago skerbijte: za čistost ino poštenje. Gole nas je mati rodila, gole nas bo zemlja zakrila; ničesar nismo prinesli na svet, nič druziga iz sveta ne ponesemo, kakor dobro ali hudo, kar smo v živlenji storili, ino pa oblačilo, ki nam ga je per svetim kersti sveta mati katolška cerkev podala rekoč: „Obleci belo oblačilo nedolžnosti, ktiro neomadežano prinesti imaš pred sodni stol Gospoda našiga Jezusa Kristusa, de zadobiš večno živlenje.” Blagor nam, če smo to svatovsko oblačilo perve nedolžnosti zvesto ohranili, z svetmi čednostmi ino dobrimi delami bogato olepšali. Ako je pa oblačilo z grchami oskrun­ jeno, skerbijmo, de ga bomo v sveti pokori lepo omili. Tak nas bo Oče nebeški za svoje otroke, Jezus za svoje brate ino sestre spoznal ino v svoje večno kralestvo vzel. Amen.«
ter še malo iz našega časa:
Neki resno bolni mož se je po pregledu, še pred izhodnimi vrati iz ordinacije, obrnil k zdravniku in mu rekel: » Doktor, bojim se smrti, bojim se umreti, povejte mi kaj je na oni strani?« Zdravnik mu je čisto potiho odgovoril: »Ne vem!«

»Ne veste, pa saj ste kristjan, vi bi že morali vedeti kaj je na ‘drugi’ strani!
Zdravnik je molčal, odprl je vrata in takrat je njegov pes skočil v sobo k zdravniku z vidnim žarom veselja v svojih pasjih očeh. Zdravnik se je obrnil spet k pacientu in rekel: » Ste opazili mojega psa? Še nikoli prej ni bil v moji ordinaciji, tudi ni vedel kaj in kako je tu notri. Ničesar ni vedel, je pa vedel, da sem tu jaz, njegov gospodar. Samo to je zaznal in ko so se vrata odprla je skočil noter brez vsakega strahu. Malo že vem, še bolje, slutim, kako je na oni strani smrti; toda nekaj pa vem in to zagotovo: Moj Gospodar je tam in me pričakuje! In to je zame dovolj!