Greh

Aba Anton je govoril abu Pojmenu: »To je veliko človekovo delovanje, da dvigne svoj greh pred Božje obličje in računa s skušnjavo vse do zadnjega diha.« (Anton 4)
Beri naprej →

Mir duše

Aba Pambo je vprašal aba Antona: “Kaj naj storim?” Starec je odvrnil: “Ne zanašaj se na svojo pravičnost in ne kesaj se zaradi tega, kar je minilo, temveč postani gospodar svojega jezika in trebuha.” (Anton 6)
Beri naprej →

Pepelnica

Pepelnica ali čista sreda, kakor ta dan imenujejo naši sosedje Hrvati, je praznik, s katerim začnemo obdobje globlje osebne priprave na velik dogodek,  dogodek, ko je Bog sklenil po žrtvovanju svojega Sina odrešiti  človeka večnega pogubljenja – Velika noč. Za kristjane je postni čas spominjanje na štiridesetletno potovanje po puščavi v obljubljeno domovino. Prav tako se spominjamo štiridesetdnevne Jezusove izkušnje posta v puščavi. Zaradi vsega tega so se v postnem času katehumeni intenzivno pripravljali na vstop v Cerkev. To so ljudje, ki so se odločili živeti krščanski način življenja. V tem času se kristjani s poglabljanjem vase in priznavanjem svoje realnosti, grešnosti pripravljajo na velikonočno tridnevje. To je torej čas osebnega prečiščevanja in priprave na slavje velikonočnega tridnevja.
Beri naprej →

Sveta znamenja, ki svetlijo čutenja

Zarja je žarela v večerno nebo, ko je Miha počasi, kakor previdno, stopal proti domovališču svojega strica Antona. Že mesec dni je domačin njihove družine. Povezan z njimi živi v stari kajži svojo zgodbo meniha in obzirno pazi, da bi jih ne vznemirjal v toku njihovega življenja. Pravzaprav je preveč pozoren, je pomislil Miha. Z njim bi radi delili več časa. On pa prihaja iz kajže, ki je le nekaj deset  metrov od njihove hiše, v njihov dom le enkrat na dan – v času obeda. Tista urica klepetanja, predvsem pa njegove bližine, se vedno tako dobro prileže. Mama mu je pred dnevi dejala: “Prej smo poobedovali v desetih minutah in potem hiteli od mize vsak v svoje obveznosti. Sedaj se zadržimo skupaj uro in več. Ob tem je zanimivo, da ničesar ne zamudimo,” je pripomnil oče. “In dobro nam je in več moči imam,” je dodala Ana. Pater Anton je rekel: “Človek ne živi samo od hrane za telo. Ko skupaj obedujemo, si nahranimo tudi svoje srce in potem smo v sebi krepkejši. Naša življenjska odpornost izvira iz notranjosti – iz moči srca in duha.”
Beri naprej →