V tednu, ki je pred nami, bomo obhajali med drugimi svetniki tudi god sv. Apolonije, ki naj bi se je vsak kdaj spomnil, posebej, ko nas pesti zobobol. Verni ljudje so jo že od nekdaj zelo častili kot priprošnjico zoper zobobol. Njeno mučenje – s surovimi udarci so ji izbili zobe – je upodobilo veliko umetnikov v lesu, kamnu ali na platnu. Njeno podobo srečujemo v sto in sto cerkvah po vseh krščanskih deželah, tudi slovenskih. Največkrat jo upodabljajo s palmo kot znamenjem mučeništva v eni roki in z zobom v kleščah v drugi.
Bilo naj bi leta 249. Takrat je vladal rimski cesar Filip Arabec, kristjanom naklonjen, morda celo sam kristjan. V Aleksandriji pa je neki zloben vedež, poganski pesnik, ščuval drhal zoper kristjane. Takrat so zgrabili tudi starejšo devico Apolonijo, ki je bila najbrž diakonisa, in ji z udarci po čeljustih izbili zobe. Pred mestom so naložili grmado in ji grozili, da jo bodo živo zažgali, če ne bo z njimi bogokletno govorila. Ona je prosila, naj jo za trenutek izpuste. Pogumna mučenka je tedaj po božjem navdihu prehitela silo in se sama vrgla v ogenj.
V Sloveniji je ena cerkev sv. Apolonije, ki kot podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika iz Predloke stoji v Bezovici pri Črnem Kalu. Upodobitev sv. Apolonije pa najdemo v mnogih cerkvah po naši deželi. (vir: družina.si)
Priprošnja sv. Apolonije, naših farnih in krstnih zavetnikov naj nas spremlja v prihodnjem tednu.
 Vaš dušni pastir

Dragi župljani!
V tednu, ki je pred nami, stopamo v bogato duhovno in tudi kulturno dogajanje v Cerkvi in v naši župniji. Z današnjo nedeljo Svetega pisma zaključujemo tudi mesec januar, ki je posvečen verskemu tisku. Zavoljo tega so nas minulo nedeljo obiskale predstavnice tednika Družina, ki ga tudi v naši župniji mnogi radi prebirate. Prvi dan meseca februarja bomo sveto mašo obhajali zvečer v bolniški kapeli, kjer smo ob prvih sredah povabljeni k molitvi za bolne in trpeče brate in sestre ter za vse, ki bolnikom pomagajo. Četrtkov dan prihodnjega tedna, pa prinaša praznik Gospodovega darovanja. Ker je Jezus največja luč, in ker ta dan blagoslavljamo sveče, smo praznik poimenovali tudi svečnica. Povabljeni ste, da k blagoslovu prinesete sveče. Na svečniški praznik bomo pospravili jaslice in se tako za eno leto poslovili od tega odprtega evangelija, ki ga jaslice predstavljajo. Na god sv. Blaža ste povabljeni, da pridete k svetemu bogoslužju in prejmete »Blažev žegen«, s katerim prosimo, da nas Bog obvaruje bolezni v grlu.
Vse to lepo dogajanje naj spremlja obilen božji blagoslov in priprošnja naših župnijskih zavetnikov
 Vaš dušni pastir

Dragi župljani!

Smo v tednu molitve za edinost kristjanov, ko v Cerkvi še posebej mislimo na vse naše brate in sestre v Kristusu in spolnjujemo v molitvi izrečeno Jezusovo prošnjo, »da bi bili vsi eno«.
V tej enosti naša župnija že deluje, saj smo pred nedavnim za poučevanje verouka, ki poteka dvakrat na mesec, odprli svoja vrata pravoslavnim vernikom. Da moremo lepo v sožitju živeti z vsemi, pa lahko na najbolj pristen način pokažemo kar tukaj, doma, v Trbovljah, kjer se sožitje, povezanost in enost kaže najprej v zakonu, v družini, med sosedi, sorodniki in v kraju kjer živimo.
Kakor se je apostol Pavel zavedel božje roke v svojem življenju in po posvetnem začel sveto življenje, tako naj tudi vse nas obseva svetloba Kristusa, ki naj razsvetli vse temine naših src in naših življenj. Lep teden vam voščim!

Vaš dušni pastir

»Kristusova ljubezen nas priganja«

V sredo bomo začeli obhajati teden molitve za edinost kristjanov. Njen namen je približati različne krščanske tradicije, obrede in običaje med seboj. Letošnja molitvena osmina za edinost ima poseben značaj, saj mineva petsto let od začetka reformacije v Nemčiji (1517). Ta dogodek je močno zaznamoval vso evropsko, svetovno in tudi slovensko zgodovino in kulturo. V prejšnjih časih se katoličani takšnih obletnic nismo bili vajeni spominjati, saj so se obhajale v duhu ostrih kritik in očitkov na obeh straneh. Letos se prvič obhaja v ekumenskem in molitvenem duhu. Tako je želel papež Benedikt XVI., ki je leta 2011 sprejel povabilo luteranov, da se spominjanju pridružijo tudi katoličani. Tako želi tudi papež Frančišek, ki se je ob dnevu reformacije 2016 udeležil začetka spominskih slovesnosti v Lundu (Švedska). Ob njih prihaja do izraza tudi bolečina in skupno priznanje krivde za globoke delitve, ki so sledile reformaciji. Takšno »očiščenje spomina« bo omogočilo, da napravimo nove korake na poti sprave. (vir: rkc.si)

Na pot sprave se moramo vsak dan podajati tudi vsi mi, Trboveljski farani. Vključno z menoj, ki moram biti prvi oznanjevalec sprave in medsebojnega spoštovanja med vsemi v našem kraju. Naj nam vsako prizadevanje za spravo in sožitje dobro uspeva …

Vaš dušni pastir