»To pa rečem bratje, da je odmerjeni čas kratek« (1 Kor 7,29)

http://www.noviglas.eu/bozji-pomenek

»SPREOBRNITE SE IN VERUJTE EVANGELIJU!« (Mr 1,15)

Grška beseda μετάνοια (metanoia) pomeni »sprememba mišljenja«. Temeljni evangeljski poziv »spreobrnite se in verujte evangeliju« je zato potrebno razumeti predvsem pod tem vidikom. V polnem pomenu besede, pomeni sprememba mišljenja to, da človek začne razmišljati s svojo glavo. V primeru vere v evangeljsko sporočilo ne pomeni, da verujemo v verske resnice, ki smo se jih od nekoga naučili na pamet, ampak da smo se do verskih resnic dokopali sami, na podlagi lastnega razmišljanja in raziskovanja. Seveda so nam pri tem pomagali zunanji dejavniki; npr. družina in župnija, toda pri verovanju je bistveno to, da gre za osebno vero, ki je sad lastnega izkustva z Bogom. Skozi vso zgodovino človeštva so bili vsem družbenim sistemom najbolj nevarni tisti, ki so razmišljali s svojo glavo. Najboljši primer za to je sam Jezus Kristus, ki se ni pustil vpeti v tradicionalne strukture, kjer je bilo potrebno spolnjevati samo zunanje predpise, ampak je razmišljal z lastno glavo in z lastnim srcem. Ker ni ustrezal tedanjim družbenim strukturam, je končal na križu. Sad Jezusove drže samostojnega razmišljanja, je odrešenje vsega človeštva. Bolj, ko je naše razmišljanje samostojno, bolj nas takšna drža osvobaja.

»Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga?« (1 Kor 6,19)

http://www.noviglas.eu/bozji-pomenek

»GOVORI, GOSPOD, TVOJ HLAPEC POSLUŠA« (1 Sam 3,10)

V Svetem pismu imamo nekaj primerov, kjer Bog ljudem spregovori v sanjah. Eden najbolj znanih dogodkov v zvezi s tem so gotovo Jožefove sanje, kjer Jožef izve, da je Marija spočela od svetega Duha (Mt 1,20). V odlomku današnje nedelje pa Bog v sanjah trikrat pokliče dečka Samuela. Šele v tretje Samuel doume, da ga je klical Bog. Ko je spoznal Božji glas je brezkompromisno vzkliknil: »Govori, Gospod, tvoj hlapec posluša« (1 Sam 3,10). Ob tem se lahko vprašamo kolikokrat nas je v življenju do sedaj klical Bog? Lahko, da nas je klical po ljudeh, dogodkih v naravi, v življenjskih preizkušnjah, neposredno po Božji besedi v Svetem pismu, ipd. Svet, v katerem živimo, je prepleten z mnogimi glasovi, ki večkrat prevpijejo Božji glas, ker ti glasovi delujejo na silo in nas hočejo iztrgati iz Božjega objema. Bog pa govori tiho, vendar vztrajno. Poizkusimo od sedaj naprej preživeti več časa v tišini, stran od vsakdanjega hrupa. Morda nam bo z vztrajnostjo uspelo slišati Božji glas. Ne pozabimo, da nas zakrament krsta zavezuje, da bomo za vse življenje Božji glasniki. Pri tem sta nam lahko za zgled tako prerok Samuel kot »največji izmed prerokov«, Janez Krstnik.

»Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?« (Iz 55, 2)

http://www.zupnija-siska.si/index.php/88-oznanila/233-nedelja-jezusovega-krsta

»VSE, KAR JE ROJENO IZ BOGA, PREMAGA SVET« (1 Jn 5,4)

Za nami so božični prazniki, v katerih smo še posebej slavili rojstvo Božjega Sina. Ena temeljnih krščanskih resnic govori, da je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek, kar pomeni, da je rojen iz Očeta po Svetem Duhu iz Marije Device. Zgornji naslov tako neposredno velja za Jezusa Kristusa, saj je in bo, kot Božji Sin, premagal vse temne sile, ki so se kdajkoli in se še bodo pojavile na svetu. Vsak, ki je krščen, postane na podlagi vere in zakramentalnega znamenja Božji posinovljenec. To pomeni, da ima vsak, kdor veruje, da Bog neovirano deluje v njegovem življenju, moč Jezusa Kristusa. To moč dobivamo v Božji Besedi, v zakramentih in v nenehni molitveni povezanosti z Gospodom. Praznik Jezusovega krsta postavi pred nas Božjega Sina, ki stopa iz reke Jordan, potem ko ga je krstil Janez Krstnik. S tem dejanjem je Jezus sprejel dokončno življenjsko odločitev, da bo popolnoma služil Očetu in izpolnil načrt, ki ga je imel že od padca Adama in Eve. Zato je ta praznik lahko za nas tudi priložnost, da se iskreno vprašamo ali smo se po našem krstu in birmi tudi mi v resnici odločili, da bomo brez omejitev služili Gospodu. Če tega še nismo storili, storimo to čim prej, kajti naše življenje se izteka.

»On naj razsvetli oči vašega srca.« (Ef 1, 18)

http://bakovci.net/2013/01/gospodovo-razglasenje/

»BESEDA JE MESO POSTALA« (Jn 1,14)

Prolog (uvod) Janezovega evangelija nam predstavi bistvo krščanske vere: »Beseda je meso postala in se naselila med nami« (Jn 1,14). Kar Bog izreče, postane resničnost. Bog je po prvem človekovem grehu v raju obljubil odrešenika, ki bo človeka zopet pripeljal nazaj pred Božje obličje. To je Bog Oče uresničil, ko je po Svetem Duhu poslal na Sina svet, ki se je učlovečil kot Jezus Kristus. Davna obljuba je postala dokončno uresničena, ko je Jezus Kristus trpel in umrl na križu in tretji dan vstal od mrtvih. Božje učlovečenje se zato ne začne in konča v jaslicah, ampak je usmerjeno v križ na Kalvariji. V vsakdanjem življenju lahko »beseda postane meso« takrat, ko človek nekaj reče in to tudi uresniči. Žal, smo že postali kar imuni na dejstvo, ko nekdo nekaj reče, pa tega ne uresniči. Človek se tega uči že od otroških let, ko mu starši nekaj rečejo, otrok obljubi, da bo to izpolnil, na koncu pa tega ne uresniči. Če starši pristanejo na takšno obliko komunikacije, je velika verjetnost, da bo človek v dobi odraslosti deloval po enakem principu. Da je tega veliko, se lahko prepričamo na vsakem koraku, saj radi poslušamo lepe besede, ni pa nam mar, če kdo »leporečenje« tudi uresniči. Tudi za župnika na splošno velja, da naj »lepo govori«.