Teden molitve za duhovne poklice: Od 14. – 21. 4. poteka teden molitve za duhovne poklice pod geslom »Poklici, znamenje upanja«. V tem tednu smo zato še posebej vabljeni, da po družinah poživimo molitev za duhovne poklice, če pa je mogoče, se udeležimo tudi svete maše, med katero bomo prebirali besedila, ki so pripravljena posebej za to priložnost. V nedeljo, 21. 4. ob 15.00, pa bo ob zaključku tedna molitve za duhovne poklice, v Marijini cerkvi v Celju, molitvena ura in sveta maša za duhovne poklice.

Prvo sveto obhajilo: K prvemu svetemu obhajilu bo pristopilo pet veroučencev iz obeh trboveljskih župnij. Slovesnost bo v nedeljo, 12. 5., ob 10.00. Molimo za prvoobhajance in njihove starše, da bi bil središče njihovih družin evharistični Kristus.

Sveto pismo: V Martinovem kotu lahko po 34 € kupite Sveto pismo, ki je opremljeno z razlagami posameznih vrstic v opombah. Prav tako je vsaka svetopisemska knjiga opremljena z razlago. Če želimo zares zaživeti kot kristjani, moramo brati in poslušati Božjo besedo, kar uresničimo, če beremo Sveto pismo. Nerazumljivo je, da obstajajo družine, ki same sebe razglašajo za krščanske, v hiši pa nimajo Svetega pisma.

Stranske kapele: Nekateri imate navado, da ste med sveto mašo nameščeni v križevi kapeli. Če ni kakšnega posebnega praznika je v cerkveni ladji vedno dovolj prostora za vse ljudi. Če pa komu k zbranosti bolj pripomore lokacija v stranski kapeli je lahko nameščen tudi tam. Prosim pa, da ne stojite na območju, kjer stoji oltar. Nekateri ste se že kar navadili, da stojite tam in se na oltar celo naslanjate. Na ta način se uničujejo stvari, ki imajo ne samo materialno ampak tudi kulturno–zgodovinsko vrednost. Naj spomnim, da je prostor v križevi kapeli namenjen predvsem za tiste, ki imajo omejene fizične sposobnosti in ne morejo v cerkev po stopnicah.

Mašni nameni: Spet prihaja čas »suhih krav«, vsaj kar se tiče mašnih namenov. Zato prosim, da poskrbite in obudite čut za darovanje v določen namen, kateri naj bo pri sveti maši še posebej izpostavljen. Pri tem naj spomnim, da mašni nameni niso namenjeni samo za pokojne, ampak tudi za žive, prav tako pa lahko darujemo svete maše za določen namen, ki je trenutno aktualen v našem ali v življenju kašnega drugega človeka.

Prihodki in odhodki: V mesecu marcu je imela župnija 3.180,46 € prihodkov in 3.692,34 € odhodkov.

Sveti krst: Danes sprejemamo v skupnost kristjanov Andraža Smodiš, sina Borisa in Mojce Smodiš. Molimo za vso družino, da bi vedno bolj postajala »domača Cerkev«.

Verouk: Z rednim veroukom bomo nadaljevali, v ponedeljek, 8. aprila.

Srečanje za starše in ostale odrasle: Redno srečanje bo v ponedeljek, 8. 4.; po sveti maši. Tema srečanja bo »Osvobojen človek v Kristusovem veselju«.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo v torek, 9. 4., po sveti maši.

Duhovne vaje: Med 11. in 14. 4. bodo v Kančevcih duhovne vaje za zakonce. Na duhovne vaje ste vabljeni vsi zakonci, ne samo tisti, ki ste aktivni člani kakšne izmed zakonskih skupin. Prijavite se do 7. 4., pri Gregorju Špajzerju ali v župnišču.

Prvo sveto obhajilo: K prvemu svetemu obhajilu bo pristopilo pet veroučencev iz obeh trboveljskih župnij. Slovesnost bo v nedeljo, 12. 5., ob 10.00. Molimo za prvoobhajance in njihove starše, da bi bil središče njihovih družin evharistični Kristus.

Sveto pismo: V Martinovem kotu lahko po 34 € kupite Sveto pismo, ki je opremljeno z razlagami posameznih vrstic v opombah. Prav tako je vsaka svetopisemska knjiga opremljena z razlago. Če želimo zares zaživeti kot kristjani, moramo brati in poslušati Božjo besedo, kar uresničimo, če beremo Sveto pismo. Nerazumljivo je, da obstajajo družine, ki same sebe razglašajo za krščanske, v hiši pa nimajo Svetega pisma.

Romanje župnijskih sodelavcev: Romanje bo v soboto, 8. 6. Naš osrednji cilj bo Oglej. Leta 811 je cesar Karel Veliki določil reko Dravo za mejno reko med metropolijama Oglej in Salzburg. Današnje slovensko ozemlje je tako v večini pripadlo oglejski metropoliji. Ta meja je ostala nespremenjena do jožefinskih reform leta 1788.

Drže pri sveti maši: V naši župniji se je lepo uveljavila pravilna drža, ki je predpisana v dokumentu »Splošna ureditev rimskega misala«. Posebej med prazniki, ko so pri sveti maši navzoči tudi ljudje od drugod in tudi takšni, ki so bolj redki obiskovalci svete liturgije, se zgodi, da prihaja do nepravilnosti. Ob tem se zgodi, da tudi tisti, ki smo do takrat uporabljali pravilno držo, spet hitro prevzamemo napačno. Zato v zvezi z držami med sveto mašo navajam omenjeni dokument: »Verniki naj stojijo od začetka vstopnega speva ali ko gre duhovnik k oltarju, do vključno prošnje; med petjem aleluje pred evangelijem; med evangelijem; med vero in prošnjami za vse potrebe; od povabila Molite bratje pred prošnjo nad darovi, do konca maše. Sedijo naj med berili pred evangelijem in med psalmom; med pridigo in med pripravljanjem darov pri darovanju; če se zdi primerno, tudi med sveto tihoto po obhajilu. Klečijo naj pri spremenjenju, razen, če jih ovira bolezen, tesen prostor, veliko število navzočih ali iz drugih pametnih razlogov. Tisti, ki pri spremenjenju ne klečijo, pa naj se globoko priklonijo, ko mašnik poklekne pri spremenjenju.« (RM 43) Najbolj aktualno za nas je, da če je le mogoče klečimo (ali vsaj stojimo) od konca »Svet« do »Oče naš«.

Mašni nameni: Spet prihaja čas »suhih krav«, vsaj kar se tiče mašnih namenov. Zato prosim, da poskrbite in obudite čut za darovanje v določen namen, kateri naj bo pri sveti maši še posebej izpostavljen. Pri tem naj spomnim, da mašni nameni niso namenjeni samo za pokojne, ampak tudi za žive, prav tako pa lahko darujemo svete maše za določen namen, ki je trenutno aktualen v našem ali v življenju kašnega drugega človeka.

Zahvala: Hvala vsem, ki ste pred velikonočnim praznikom očistili cerkev in okolico. Posebej hvala vsem, ki s predanim srcem sodelujte pri življenju župnije, bodisi z materialno bodisi z duhovno pomočjo.

Verouk: Z rednim veroukom bomo nadaljevali 8. aprila.

Srečanje za starše in ostale odrasle: Redno srečanje bo v ponedeljek, 8. 4. po sveti maši. Tema srečanja bo »Osvobojen človek v Kristusovem veselju«.

Obisk bolnikov: Pred nami so prvi dnevi v mesecu, zato bom na prvi petek obiskoval bolnike. Če želi kdo obisk duhovnika na domu ali v bolnici, naj mi, prosim, to sporoči.

Sveti krst: Na belo nedeljo bo, med sveto mašo ob 10.00, prejel zakrament svetega krsta Andraž Smodiš, sin Borisa in Mojce Smodiš. Molimo za vso družino, da bi vedno bolj postajala »domača Cerkev«.

Velikonočna osmina: Dnevi od velike noči do bele nedelje se imenujejo tudi velikonočna osmina. To pomeni, da je vseh osem dni intenzivno praznovanje velike noči. Posebej velikonočni ponedeljek je namenjen obiskom, kjer je na prvem mestu naše oznanjevanje vesele novice, da je Kristus vstal od mrtvih in, da bomo vstali tudi mi. Na belo nedeljo so v ospredju tisti, ki so na veliko noč prejeli zakramente uvajanja v krščanstvo: krst, birmo in evharistijo. Včasih je bila navada, da so novokrščenci prišli na nedeljo po veliki noči v cerkev z belimi oblačili, zato se je te nedelje oprijelo ime bela nedelja. Nekaj zadnjih let je ta nedelja posvečena tudi Božjemu usmiljenju. Vabljeni ste, da po družinah molite devetdnevnico Božjega usmiljenja. Prav tako ste vabljeni, da se v času osmine udeležujete svete maše.

Duhovne vaje: Med 11. in 14. 4. bodo v Kančevcih duhovne vaje za zakonce. Na duhovne vaje ste vabljeni vsi zakonci, ne samo tisti, ki ste aktivni člani kakšne izmed zakonskih skupin. Prijavite se do 7. 4., pri Gregorju Špajzerju ali v župnišču.

Prvo sveto obhajilo: K prvemu svetemu obhajilu bo pristopilo pet veroučencev iz obeh trboveljskih župnij. Slovesnost bo v nedeljo, 12. 5., ob 10.00. Molimo za prvoobhajance in njihove starše, da bi bil središče njihovih družin evharistični Kristus.

Sveto pismo: V Martinovem kotu lahko po 34 € kupite Sveto pismo. Sveto pismo je opremljeno z razlagami posameznih vrstic v opombah. Prav tako je vsaka svetopisemska knjiga opremljena z razlago. Če želimo zares zaživeti kot kristjani, moramo brati in poslušati Božjo besedo, kar uresničimo, če beremo Sveto pismo. Nerazumljivo je, da obstajajo družine, ki same sebe razglašajo za krščanske, v hiši pa nimajo Svetega pisma ali pa v najboljšem primeru iz njega brišejo le prah. Hkrati vas tudi spodbujam, da se pogumno odločite za sodelovanje v župnijski svetopisemski skupini.

Romanje župnijskih sodelavcev: Romanje bo v soboto, 8. 6. Naš osrednji cilj bo Oglej. Leta 811 je cesar Karel Veliki določil reko Dravo za mejno reko med metropolijama Oglej in Salzburg. Današnje slovensko ozemlje je tako v večini pripadlo oglejski metropoliji. Ta meja je ostala nespremenjena skoraj 1000 let, do jožefinskih reform leta 1788.

Oratorij: Naslov letošnjega oratorija je »Bog je z nami«. Za obe trboveljski župniji bo potekal v župniji sv. Martina, od 1. do 5. 7. Čeprav je do takrat še nekaj časa, že sedaj opozarjam na oratorij, da lahko starši v skladu s tem načrtujete počitnice.

Verouk: Ker smo vstopili v veliki teden, ni verouka, zato pa se starši in otroci udeležite obredov velikega tedna. Z rednim veroukom bomo nadaljevali 8. aprila.

Obisk bolnikov: Ta teden bom obiskoval bolnike na domu in v bolnici. Prosim, da mi sporočite, če veste, da kdo želi obisk duhovnika.

Čiščenje cerkve in okolice: Čistilna akcija bo v torek, 26. 3 ob 10.00. Prosim, da se vsi, ki nimate večjih zadržkov, akcije udeležite.

Molitvena skupina: Srečanje bo v torek, 26. 3., po sveti maši.

Pobožnost križevega pota: Na veliki petek, 29. 3. ob 15.00, pripravlja križev pot Župnijski pastoralni svet.

Veliki četrtek: Ta dan obhajamo spomin zadnje večerje. V stolnicah bodo dopoldan t. i. krizmene maše, kjer se duhovniki zberejo skupaj s svojim škofom in obnovijo duhovniške obljube. Škof posveti sveta olja (krstno olje, sveto krizmo in bolniško olje), katere župniki odnesejo na svoje župnije. Ob 18.00 bo v župnijski cerkvi sveta maša z obredom umivanja nog. Po sveti maši bomo odnesli Najsvetejše v stranski oltar, v spomin na ure, ki jih je Jezus preživel v ječi.

Veliki petek: Ta dan je za kristjane dan ljubezni, ker nam je Jezus s trpljenjem in smrtjo izkazal ljubezen do konca. Ob 15.00 bo križev pot, ob 18.00 pa bo obred velikega petka, ki je sestavljen iz treh delov: bogoslužja Božje besede, češčenja križa in svetega obhajila. Po svetem obhajilu bomo odnesli Najsvetejše v Božji grob.

Velika sobota: Bistvo velike sobote je češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu. Zato smo še posebej vabljeni, da se skozi dan ustavimo ob Božjem grobu in se Gospodu zahvalimo za njegovo daritev na križu.

Blagoslov ognja: V Sloveniji je tudi navada, da v blagoslovljenem ognju prižigamo gobe, katere odnesemo na svoje domove. Blagoslov ognja bo ob 7.00 pri sv. Martinu in sv. Katarini.

Blagoslov jedil: Blagoslov jedil ima smisel le v primeru, če se redno udeležujemo bogoslužja, še posebej bogoslužja na veliki teden. Ob družinski mizi ohranjamo velikonočno vzdušje in se veselimo Gospodovega vstajenja, ki smo ga obhajali pri velikonočni sveti maši, posebej še pri vstajenjski sveti maši velikonočne vigilije. Lahko pa blagoslov tudi zlorabimo, če ga jemljemo na magičen način. Primer zlorabe blagoslova je npr. 5 urgentnih posegov zaradi prenajedanja na veliko noč lansko leto. V Hrastniku je bilo lani v teh dneh celo 11 urgentnih posegov. Blagoslovi bodo ob 14.00 in 16.00 pri sv. Martinu in ob 15.00 pri sv. Katarini. Pred oltarjem bo pripravljena tudi škatlica, v katero lahko darujete denar za potrebe župnijske karitas.

Velika noč: V velikonočni praznik vstopimo s sveto mašo velikonočne vigilije, ki bo letos na velikonočno nedeljo, ob 5.00. To je najpomembnejša maša v vsem letu. Prižgana velikonočna sveča, ki jo prižgemo z blagoslovljenim ognjem na začetku vigilije, simbolizira Kristusa, ki je premagal temino smrti. Božja beseda pa nas od stvarjenja preko stare in nove zaveze pripelje do evangelija, ki poroča o vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Bogoslužje velikonočne vigilije je sestavljeno iz štirih delov: slavja luči, besednega bogoslužja, krstnega bogoslužja in evharističnega bogoslužja. Posebej polagam na srce, da se bogoslužja velikonočne vigilije zagotovo udeležimo. Če se npr. odpravimo navsezgodaj v gore, je težko vstati zgodaj zjutraj, z osvojitvijo vrha pa je naš trud poplačan. Koliko bolj nas bo tudi Gospod blagoslovil, če bomo darovali del velikonočnega spanca, da bi bili priče Gospodovega vstajenja. Po vstajenjski sveti maši velikonočne vigilije bomo imeli vstajenjsko procesijo po običajni navadi. Ne pozabimo, da se to noč prestavi ura na poletni čas, eno uro naprej.