TEREZIJA AVILSKA, (1515–1582) god: 15. oktober

Rodila se je v Avili v Španiji, zato se po rojstnem mestu imenuje Avilska. Oba starša sta rada molila in otroke navajala k molitvi. Ko je bilo Tereziji trinajst let, ji je umrla mati. V dobi odraščanja se je začela oblačiti po modi in se z zunanjostjo predajati spogledljivosti. K njej domov je zahajala sorodnica njenih let, ki je nanjo slabo vplivala. S šestnajstimi leti jo je oče poslal v samostan, v katerem so se vzgajala dekleta iz plemiških in premožnih družin. Sprva se je tam počutila utesnjeno, kasneje pa je bila srečnejša kot doma pri očetu. Ob neki vzorni redovnici je v sebi začutila redovni poklic. Oče ji ni pustil iti v samostan, zato je kar pobegnila od doma in kasneje ji je oče ta korak odpustil. Kmalu po prihodu v samostan so jo začele mučiti razne bolezni. Več let je bila vsa zvita od bolečin in napol mrtva. Molitev ji je pomagala, da je vdano prenašala trpljenje in obrodila tudi druge sadove. Motila jo je prevelika posvetnost v karmeličanskem redu. Zato je najprej prenovila samo sebe, potem pa se je čutila poklicano, da v skladu s svojimi spoznanji začne prenavljati red, ki mu je pripadala.

ROŽNOVENSKA MATI BOŽJA, god: 7. oktober

Praznik Rožnovenske Matere Božje obhajamo več kot štiristo let. Sredi 16. stoletja je krščanski Evropi grozila muslimanska nevarnost, katero so predstavljali turški osvajalci. Leta 1571 so Turki v Sredozemlju zbrali možno ladjevje. Papež Pij V. si je z vsemi možmi prizadeval, da bi krščanski vladarji združili svoje pomorske sile in se Turkom postavili po robu, vse verne ljudi pa je prosil, naj z molitvijo rožnega venca kličejo pomoč Matere Božje. 7. oktobra je prišlo do velike pomorske bitke pri Lepantu, v kateri je bilo turško ladjevje povsem uničeno. Papež je zmago pripisal Marijinemu varstvu, zato je naslednje leto določil, naj se v spomin na ta dogodek obhaja praznik »Marije zmagovalke«. Papež Pij X. pa je leta 1913 določil, da se god rožnovenske Matere Božje stalno obhaja 7. oktobra.

HIERONIM, (345–420) god: 30. september

Kot deček je bil nadarjen, zato so ga starši poslali najprej v Milan, nato pa v Rim, da bi se izobrazil pri najboljših učiteljih. Imel je izreden dar za jezike in prav kmalu je dovršeno obvladal latinščino. Želel je postati kristjan in za veliko noč leta 366 ga je papež Liberij krstil. Seznanil se je z duhovniki in resnimi kristjani, ki so skupaj prebirali Sveto pismo in se pogovarjali o bogoslovnih in duhovnih vprašanjih. Dopisoval si je s podobno družbo v Emoni. Leta 379 se je dal posvetiti v duhovnika, potem pa je bil nekaj časa učenec cerkvenega učitelja sv. Gregorja Nacianskega. Leta 382 je spremljal v Rim antiohijskega škofa. Bil je ves obložen s svojimi rokopisi, kar je vzbudilo zanimanje papeža Damaza, ki ga je imenoval za svojega tajnika. Veliko sta se pogovarjala o Svetem pismu in papež je dal pobudo za nov prevod Svetega pisma v latinščino. Hieronim je najprej popravil Novo zavezo, kasneje, ko se je dokončno vrnil na Vzhod, pa je ponovno prevedel celotno Sveto pismo.

SVETNIK TEDNA: Robert Bellarmin (1542–1621), god: 17. september

Rodil se je v Toskanskem mestu Montepulciano kot tretji v družini z dvanajstimi otroki. Mati mu je v zgodnji mladosti vcepila ljubezen do Boga in to ga je oblikovalo za vse življenje. Pri štirinajstih letih je vstopil v novoustanovljeni jezuitski kolegij v svojem rojstnem mestu. Po končani filozofiji so predstojniki Roberta poslali za učitelja v firenški jezuitski kolegij. Zaslovel je kot govornik v univerzitetnem mestecu Mondovi v Piemontu. Leta 1569 je moral oditi v Louvain v Belgiji, kjer so potrebovali latinskega pridigarja za študente. Leta 1576 je odšel v Rim, kjer so mu izročili profesorsko stolico za kontroverzna vprašanja med katoličani in drugoverci. Po dvanajstih letih profesure so ga imenovali za duhovnega voditelja mladih jezuitov v rimskem kolegiju. Vodil jih je z jasno besedo in svetlim zgledom. Njegovo duhovno življenje je bilo izredno globoko. Kadar je molil, je bil tako zbran, da so ga morali stresti, če so ga hoteli kam poklicati. Leta 1599 ga je papež Klement VIII. imenoval za kardinala.