MEDARD (457–560), god: 8. junij

V otroških in fantovskih letih se je Medard ukvarjal s kmečkimi opravili. Ko je začel o svojem življenju razmišljati malo globlje, je skleni, da postane duhovnik. Po nekaj letih škofijske šole je prejel mašniško posvečenje. Tedaj mu je bilo triintrideset let. Nato je štirideset let goreče deloval kot dušni pastir. Bil je vnet pridigar, s svojim spokornim življenjem pa je bil najlepši zgled svetniškega duhovnika. Vse, kar je imel, je delil revnim, zato ni čudno, da so ljudje po smrti škofa v mestu Vermandoisu hoteli imeti za naslednika Medarda, čeprav je bil tedaj star že 73 let. Tudi kot škof je živel spokorno, tako kot prej. Da bi osebno spoznal čim več svojih vernikov, je obhodil vse kraje svoje škofije,. Ko je umrl škof v mestu Tournayu, so verniki želeli biti podrejeni Medardu. Tako je svetnik upravljal dve škofiji, ki sta se v 12. stoletju združili. Del nove škofije je bil še poganski in Medard je imel trdo delo, da je iztrebil malikovalstvo in ljudem oznanil evangelij ljubezni.