Hilarij (ok. 315–367), god: 13. januar
Zavedam se, da sem tebi, vsemogočni Bog Oče, v svojem življenju dolžan predvsem to, da o tebi govori vsaka moja beseda, vsaka moja misel. Razen tega mi govorniška sposobnost, ki si moi jo ti podaril, ne more prinesti nobene večje nagrade, kakor je ta, da z oznanjevanjem tebi služim in da ljudstvu, ki te ne pozna, ali krivovercu, ki napačno govori o tebi, razlagam, kaj si: Da si Oče.« To so uvodne misli iz razprave o Sveti Trojici, največjega dela Hilarija, ki je bil škof v mestu Poitiers in mu je papež Pij IX. leta 1851 podelil naslov cerkvenega učitelja. Pogumno je vztrajal v boju za čistost Kristusovega nauka. Kot bojevnik za pravo vero Hilarij ni bil prenapetež, temveč blag evangeljski mož, vreden svojega imena. Hilarij, namreč pomeni: vesel, sproščen, radosten. Odraščal je v poganski veri, bil je razgledan v modroslovju in pravu, vendar vse to ni moglo potešiti njegovega iščočega duha. Nemir je izginil, ko je dobil v roke Sveto pismo. Kmalu se je dal krstiti skupaj z ženo in hčerko.
