Oznanila v PDF obliki za tiskanje

SKUŠNJAVE

Današnji evangelij nam ponuja veliko vsebin za razmislek. Je prava priložnost, da se v začetku letošnjega posta vprašamo, kje smo in kam gremo.
Najprej se moramo zavedati resnosti spopada med dobrim in zlim, ki bije v nas. Hudič nas skuša, to je dejstvo. Vprašanje je le ali se tega zavedamo in ali se temu upiramo. Poglejmo, o kakšnih skušnjavah nam govori evangeljsko soočenje. Po logiki skušnjav, s katerimi hudič skuša Jezusa, lahko tudi sami odkrivamo, kje vse so nam nastavljene pasti.
Iz kamna kruh – tipična logika današnjih reklam, vse na lahko, vse takoj. Še med pisanjem te pridige sem dobil neko povabilo z naslovom: Vsi tečemo za denarjem … Ne dovolite si, da bi vam ga primanjkovalo. Lahko bi rekli, da je prva naloga posta spoznati sorodnost reklame in skušnjave ter ju skušati ločiti, oz. se potruditi prepoznati hudičeve pasti. Dejstvo je, da nas vse skupaj vleče v neko lenobnost in komodnost. Človek se hitro poleni, utrdi in okrepi pa počasi. Skušnjav je več, mogoče nas prva vleče v lenobnost, brezciljnost in na koncu v razvrednotenje vsega.
Vrzi se dol, angelom bom zapovedal … – živeti zase, da bodo drugi skrbeli za nas. Tudi to je danes do konca razvpita logika tega sveta. Poskrbeti zase, imeti svoj mir, biti sam svoj gospodar, ne obremenjevati se z drugimi itd. Gesla današnje družbe in vse bolj tudi naša. Nikoli ni bilo toliko denarja in hkrati toliko ljudi v stiski – ne v prvi vrsti finančni, ampak predvsem duševni stiski. A za to je vedno najtežje zbrati denar. Praznih stanovanj po mestih je polno, takih, ki nimajo kam, pa vedno več.
Vsa kraljestva sveta ti dam, če me počastiš … – pohlep po denarju in slavi, pomembnosti in moči. Vedno več tajkunov, korupcija do konca, časti se pomembne in velike. Jezus pa slavi Očeta, ker se razodeva majhnim in ubogim.
Kaj meniš? Prepoznaš tudi svoje konkretne vsakodnevne pasti? (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

9. marec
1. POSTNA NEDELJA
sv. Frančiška Rimska, redovnica
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ivanko in Jožefa Koznika
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Viktorijo, Antona in Toneta Nagliča
8.00 Hrastnik: za + Staneta Žagarja ml. (obl.)
10.00 Dol: za + Ivana in Faniko Zajc, starše Vodišek in Franca Volaja
za + Martina in Faniko Marinko
15.00 Retje: križev pot (po gozdni poti do cerkve v Retju)

Ponedeljek 10. 3.
sv. 40 mučencev iz Armenije
18.45 Trbovlje – sv. Marija: molitev za Slomškovo kanonizacijo
19.00 za + iz družin Zupan in Zakonjšek
za + Štefi Cestnik

Torek, 11. 3.
sv. Benedikt, škof
18.00 Dol: za + Alojza Janca ter Alojza Bantana (obl.)
za vse + Polakove in Knezove
18.30 Trbovlje – sv. Marija: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 po namenu

Sreda, 12. 3.
sv. Justina, redovnica
8.00 Dol: za + župnika Franca in mamo Marijo (obl.) Ornik
8.00 Hrastnik: za + Ano Kršlin

Četrtek, 13. 3.
sv. Kristina, devica in mučenka
18.00 Hrastnik: za + Marijo Zavrl
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Ano in Antona Brečka
za + Pavla Nemeta

Petek, 14. 3.
sv. Matilda, kraljica
8.00 Trbovlje – sv. Martin: po namenu
18.00 Hrastnik: molitev križevega pota
18.00 Turje: molitev križevega pota

Sobota, 15. 3.
sv. Ludovika, redovnica
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Jožeta Kralja
za + Marjano Kurent

16. marec
2. POSTNA NEDELJA
sv. Hilarij Oglejski, škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Slavko Merzelj
za + Joži Salmič Obrez
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Branka Lapija
v priprošnjo in zahvalo sv. Jožefu
za + Jožo in Janeza Forte
8.00 Hrastnik: za + Antona Povšeta (obl.)
10.00 Dol: za + Alojza Gričarja (obl.)
v priprošnjo Materi Božji za zdravje ter uspešno zdravljenje
15.00 Draga: križev pot (od Zelenikove kapele v Prapretnem)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V ponedeljek (10. 3.) imamo ob 20.00, v župnišču pri Sv. Martinu srečanje Medžupnijskega pastoralnega sveta. Člani lepo vabljeni.

Vabljeni na dekanijsko svetoletno romanje v celjsko stolnico, ki bo v soboto, 29. 3., ob 9.30. Romarji se zberemo v Marijini cerkvi na Prešernovi ulici, kjer bo spokorno bogoslužje. Sledi pot v stolnico, kjer bo sv. maša in priložnost za sv. spoved. V Celje bomo poromali z vlakom. Odhod vlaka iz Trbovelj je ob 8:14. Kdor bi želel vstopiti v Hrastniku mora na vlak ob 7:50 in v Zidanem mostu prestopiti na vlak za Celje. Povratni vlak iz Celja odpelje ob 12:38 ali pa ob 15:16. Vsi, ki želite poromati v Celje, se OBVEZNO PRIJAVITE v zakristiji, ker moramo zaradi organizacije vedeti število romarjev. Če bi kdo potreboval prevoz do železniške postaje in popoldan nazaj domov, naj to prosim sporoči v zakristiji.

Preteklo nedeljo je bilo darovanje okrog oltarja. V župniji Trbovlje – sv. Martin ste darovali 773,54 €, v župniji Trbovlje – sv. Marija 940,80 €, v župniji Hrastnik: 784,90 € in v župniji Dol pri Hrastniku: 322,50 €. Hvala za vaše darove.

V postnem času lepo vabljeni k molitvi križevega pota, ki ga molimo po župnijah: Trbovlje – sv. Marija ob torkih, ob 18.30; Trbovlje – sv. Martin ob četrtkih, ob 18.30; Hrastnik ob petkih, ob 18.00 in Dol ali Turje ob petkih, ob 18.00.

Ob nedeljah, ob 15.00, molimo križev pot do podružnic naših župnij. Danes (9. 3.) bo križev pot potekal po gozdni poti do cerkve v Retju, prihodnjo nedeljo (16. 3.) pa do cerkve v Dragi. Vabljeni.

Trbovlje – sv. Martin

Molitev križevega pota ob četrtkih vodijo različne skupine in sicer po naslednjem sporedu: 13. 3. člani zakonskih skupin, 20. 3. sodelavci Karitas, 27. 3. bralci Božje besede, 3. 4. veroučenci in 10. 4. pevski zbor. Hvala za sodelovanje.

Hrastnik

Danes (9. 3.) bomo po nedeljski sv. maši imeli kratko pevsko vajo za ljudsko petje postnih pesmi. Lepo vabljeni, da po sv. maši ostanete v cerkvi in se udeležite vaje.

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku

Za čiščenje in krašenje se zahvaljujemo vernikom iz trga Dola, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz okolice Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« (Lk 4,5-8)

POSTNI ČAS – PRILOŽNOST ZA KONKRETEN BOJ PROTI SKUŠNJAVAM

Na začetku posta so nam preko Božje besede predstavljene skušnjave. Ali obstaja tudi orožje proti njim? Da, post nam ponuja tudi tri vrste orožja v boju proti njim: odpoved, dobra dela in molitev. Povežimo ga s skušnjavami.
Prve skušnjave niti ne prepoznamo, če se ne začnemo odpovedovati. Saj se nam niti ne zdi več problem, če iščemo le, kako bi bilo lažje. Zdi se, da smo iznajdljivi, ustvarjalni, napredni. Z vsem se preskrbimo, da ne bi bilo pretežko. Pa ni to pogosto tudi nasedanje lenobi? Ali ne postajata zaradi tega naše telo in naš duh lenoben? Odpoved v postu nam zbistri duha in poživi telo!
Druga skušnjava govori o skrbi zase in pozabljanju na bližnjega. Kje še vidimo drugega, če se ne zamislimo nad seboj in svojim egoizmom. Če pozabimo, da je ljubezen prva zapoved, bomo tudi na bližnjega pozabili. Dobra dela v postu nam prebujajo zaspano zavest, da smo bratje in sestre med seboj, naj si pomagamo!
Če ne častim Boga, častim koga drugega. Izberimo spet Boga na križu, Boga ubogih in zapostavljenih. Tam ni prostora za iskanje denarja, slave, pomembnosti in moči. Molitev naj nam razjasni pogled na Boga!
Včasih se opravičujemo z besedami, da vse to že delamo. Da poznamo tako Evangelij, kot nauk Cerkve. A ne spreglejmo, da je tudi hudič poznal Sveto pismo, celo z njim je odgovarjal. Kljub temu je ostal popoln upornik Bogu. Poznati in ne živeti je le še večja past!
Naj nas postni čas iz spoznanja povede v življenje, zvesto v odpovedovanju, bogato v molitvi in polno dobrih del. Pa začni že danes! (E. Mozetič)

Slovenska Karitas nas tudi letos vabi, da poglobimo postni čas in več časa posvetimo molitvi, dobrim delom in pokori, se čemu odpovemo ter to namenimo za ljudi v stiski. Povabljeni smo tudi k sodelovanju v akciji 40 dni brez alkohola. Gradiva in podrobnosti njihovih akcij najdete v cerkvi na prostoru za tisk ali na spletnem naslovu:

www.karitas.si/o-karitas/gradiva/post/

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Pastirsko pismo škofa Maksimilijana za postni čas 2025

SKUPAJ HODIMO IN RASTEMO KOT CERKEV

Drage sestre, dragi bratje,
letošnji postni čas, v katerega bomo ta teden stopili z obredom pepeljenja, je lahko za nas vse posebno blagoslovljen, saj ga bomo živeli v jubilejnem Svetem letu. To pa je leto, v katerem je nebo še bolj na stežaj odprto, da bi nas lahko dosegli darovi Duha, darovi novega življenja.
Namen Svetega leta ni, da si naložimo nove obveznosti, da opravimo čim več romanj, temveč da to, kar delamo, delamo z Gospodom. Z obnovljeno vero želimo nadaljevati pot za Gospodom, za katero smo bili rojeni pri sv. krstu. Krst nas je trajno povezal z njim in tako že živimo novo življenje, ki ga prepoznavamo po sadovih veselja, ljubezni, miru, potrpežljivosti, sočutja, zvestobe (prim. Gal 5,25). Iščimo te sadove v našem življenju, zahvaljujmo se zanje in jih prinašajmo pred Gospoda, da jih blagoslovi. Tako bomo okrepili naše upanje, da na poti svetosti nismo sami in prepuščeni svoji naravi, ampak je z nami Bog, ki nam v svojem Sinu podarja vse potrebne milosti za našo romarsko pot.
Tri konkretne darove milosti bi vam rad položil na srce, da jih v tem letu še posebej negujete in uporabljate, da bo vaša romarska pot obrodila čim več dobrih sadov. To so poslušanje Božje besede ter obhajanje zakramentov evharistije in spovedi.
1. Ponovno odkrijmo moč Božje besede! Odprite Sveto pismo, položite si ga na vidno mesto v svojem stanovanju, vzemite si vsaj nekaj minut časa zanj vsak dan, preberite stavek ali dva in ga ponavljajte. Ko berete Sveto pismo ali ga poslušate pri sv. maši, poslušate Boga samega, ki vsakega nagovarja na njegov način. Sveto pismo je gotovo eno tistih dobrih dreves, o katerem govori današnji evangelij, ki rodi dober sad: »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad« (Lk 6,43) Dovolj je, da sprejemamo besede Svetega pisma, dobra semena Svetega Duha in jih posadimo v dobro zemljo zaupanja, jih zalivamo z vodo molitve in rodili se bodo sadovi, ki jih potrebujemo. Če se hranimo z besedo Svetega pisma, bomo prej ali slej želi njene sadove, ki so veselje, ljubezen in mir. Če se hranimo z besedami sveta, bomo želi njegove sadove, ki so jeza, nemir in strah. V težkih trenutkih se razkrije, kaj je v resnici v nas in s čim se hranimo. Vera je iz poslušanja. Tudi upanje in ljubezen se rojevata iz poslušanja. Poslušanje Božje besede premaga strah, potolaži žalost in nas odpre drugemu.
2. Drugi dar, kjer se v nas rojeva novo Božje življenje, je evharistija – sv. maša. Pri maši se dogaja edinstvena zamenjava, ki se je vse premalo zavedamo, ker si kaj takega težko predstavljamo. K maši prihajamo kot ljudje s svojimi vsakdanjimi skrbmi, zatopljeni v svoje misli, velikokrat obremenjeni z žalostjo in razočaranjem, včasih brezvoljni, včasih pa tudi z veseljem. Gospodu je vse to dragoceno, ker je resnično. Želi, da mu to izročimo, da mu vse to predamo v zaupanju, da lahko on iz tega ustvari nekaj novega. In pri maši se iz teh naših darov, ki jih na oltarju predstavljata kruh in vino, po Svetem Duhu in duhovnikovih besedah, rodi Kristusovo telo, ki ga pri obhajilu zaužijemo kot hrano za novo življenje. Prav to, kar se dogaja pri sv. maši, opisuje apostol Pavel v današnjem drugem berilu, ko pravi, da bo, kar je naše, »kar je uničljivo, obleklo neuničljivost, in to, kar je umrljivo, bo obleklo neumrljivost« (1 Kor 15,54). Božji Sin nas je vzljubil v vsej naši človeškosti, sprejel je našo kri in naše meso, našo šibkost in trpljenje ter vse to izroča Bogu Očetu kot svojo daritev. To je temelj našega upanja, vere in ljubezni.
3. Tretji dar milosti, ki ga ponovno odkrijmo v tem postnem času in svetem letu, pa je zakrament svete spovedi. Ne bojmo se tega zakramenta. Papež Frančišek nas spodbuja, da bi se pred spovedjo ne čutili kot kaznjenci, ki se morajo poniževati, ampak kot otroci, ki tečejo, da bi prejeli Očetov objem. In Oče nas bo dvignil iz vsake situacije in nam odpustil. V resnici, pravi Frančišek, v središču spovedi nismo mi s svojimi grehi, ampak Bog s svojim usmiljenjem. Hudi duh nas bo vedno hotel odvračati od tega koraka, češ da se ne splača, da nimam kaj povedati, da moram to sam popraviti. A življenja si nihče ne more dati sam, tako tudi pravega odpuščanja in miru ne. Na dobro spoved se pripravimo z Božjo besedo in s prošnjo k Svetemu Duhu. On nam bo pomagal, da bomo videli globlje in v ozadje svojih dejanj in želja. Da ne bi ostali zgolj na površju, pri nebistvenem, nas opominja tudi Jezus v današnjem evangeliju: »Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? « (6,41) Poiščimo bruna, ki nam otežujejo našo hojo in naš pogled! Izročajmo jih Gospodu, ki se nam v sveti spovedi približa kot brat, kot oče in kot mati, da nam razveže vozle, zaceli rane in podeli odpuščanje.
Dragi bratje in sestre, sprejmite te tri Božje darove na pot letošnjega posta: poslušajte besede Svetega pisma, ki so najboljša medicina Boga Očeta, hranite se z evharistijo, ki je telesna navzočnost Božjega Sina med nami, sprejmite dar odpuščanja v sv. spovedi, kjer nas Sveti Duh po nežnih nitkah ljubezni vedno znova priteguje v Očetov objem.
Vedite pa tudi, da na tej poti niste sami. Skupaj hodimo kot občestvo Cerkve, drug drugemu pomagamo z molitvijo in ljubeznijo. V viziji naše celjske škofije, ki nam jo je Bog dal razumeti v teh zadnjih letih, smo zapisali svoj namen: »V Svetem Duhu se prepoznavamo in oblikujemo kot dejavni in sočutni člani občestev, kot misijonarski učenci in voditelji.« Vsi smo k temu poklicani in vsem nam za to Bog podarja potrebne darove.
Še posebej vas vabim na svetoletno romanje dekanij v stolnico, ki bo potekalo vsako postno soboto. Tam nas čakajo odprta sveta vrata. Ne samo tista velika vhodna, ampak tudi ona manjša, vrata odpuščanja in sprave, vrata spovednic. Skupaj želimo rasti kot Kristusova Cerkev. Na tej poti vas spremlja tudi moj blagoslov,

vaš škof Maksimilijan

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

2. marec
8. NEDELJA MED LETOM
sv. Neža Praška, devica
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Danico in Jožeta Rozina
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Alojza Janca (obl.) in pok. Grešakove
za + Branka in Mileno Jan
8.00 Hrastnik: za + Marka Miliča (obl.), starše Kozlevčar, Milič in Zorec
10.00 Dol: za + Jakoba (obl.) in Marijo Žagar
za + Antona in Marijo Grešak ter Malčko Rosandič

Ponedeljek 3. 3.
sv. Kunigunda, cesarica
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + iz družin Bencak, Brlogar in Cestnik
za + Marijo in Štefana Drnovška

Torek, 4. 3.
sv. Kazimir, kralj
18.00 Dol: za + Janeza (obl.) ter Alojza in Jožico Auflič, Julijano Aškerc in Marijo Polak
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Janeza Medveda (8. dan)

Sreda, 5. 3.
-pepelnica-
sv. Hadrijan, mučenec
17.00 Dol: za + Vido in Alojzijo Mihevc (obl.), Guček Roka in sorodnike
za + Viktorja in Albino (obl.) Jovan
18.00 Hrastnik: za + Ano Kršlin (30. dan)
17.30 Trbovlje – sv. Martin: za + Dominika Špajzerja (obl.)

Četrtek, 6. 3.
sv. Fridolin, opat
18.00 Hrastnik: za + Srečka Petriča (obl.)
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev križevega pota (možna sv. spoved)
19.00 za + Anteja Dejanovića (30. obl.)
za + Štefana Guna (8. dan)

Petek, 7. 3.
sv. Perpetua in Felicita, mučenki
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Dano Korenjak
za + Zdenko Pavli
18.00 Hrastnik: molitev križevega pota
18.00 Dol: molitev križevega pota

Sobota, 8. 3.
sv. Janez od Boga, redovnik
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Feliksa Špeca (obl.)
za drage rajne in duše v vicah

9. marec
1. POSTNA NEDELJA
sv. Frančiška Rimska, redovnica
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ivanko in Jožefa Koznika
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Viktorijo, Antona in Toneta Nagliča
8.00 Hrastnik: za + Staneta Žagarja ml. (obl.)
10.00 Dol: za + Ivana in Faniko Zajc, starše Vodišek in Franca Volaja
za + Martina in Faniko Marinko
15.00 Retje: križev pot (po gozdni poti do cerkve v Retju)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V prihodnjem tednu je verouk po običajnem veroučnem urniku.

Vabljeni na dekanijsko svetoletno romanje v celjsko stolnico. Za našo dekanijo bo romanje v soboto, 29. 3., ob 9.30. Romarji se zberemo v Marijini cerkvi na Prešernovi ulici, kjer bo spokorno bogoslužje. Sledi pot v stolnico, kjer bo sv. maša in priložnost za sv. spoved. V Celje bomo poromali z vlakom. Več informacij glede prevoza bo v prihodnjih Oznanilih.

V četrtek (6. 3.) vabljeni na srečanje biblične skupine, ki bo ob 19.45 v veroučni učilnici, v Trbovljah pri Sv. Martinu. Člani biblične skupine ste ta četrtek tudi vabljeni k molitvi križevega pota. Bralci se zberete v zakristiji ob 18.15.

V postnem času lepo vabljeni k molitvi križevega pota, ki ga bomo molili po župnijah: Trbovlje – sv. Marija ob torkih, ob 18.30; Trbovlje – sv. Martin ob četrtkih, ob 18.30; Hrastnik ob petkih, ob 18.00 in Dol ali Turje ob petkih, ob 18.00.

Ob nedeljah, ob 15.00, bomo molili križev pot do podružnic naših župnij. Na 1. postno nedeljo bo križev pot potekal po gozdni poti do cerkve v Retju. Vabljeni.

Trbovlje – sv. Martin

Od petka do nedelje (7. – 9. marca) lepo vabljeni k molitvi rožnega venca ob 18.30. Rožni venec molimo v cerkvi Sv. Martina.

Hrastnik

Prihodnjo nedeljo (9. 3.) bomo po nedeljski sv. maši imeli kratko pevsko vajo za ljudsko petje postnih pesmi. Lepo vabljeni, da po sv. maši ostanete v cerkvi in se udeležite vaje.

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku

Za čiščenje in krašenje se zahvaljujemo vernikom iz Marnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz trga Dola. Hvala za vašo skrb za +rejenost naše cerkve.

POSTNI ČAS, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. V tem času smo prav posebej vabljeni, da se na ta praznik pripravljamo s postom, pokoro in dobrimi deli. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se ob tem tudi zdržimo mesa in mesnih jedi. Strogi post veže vse od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakšnim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Post ima smisel v tem, da tudi sami začutimo žrtev in se z molitvijo in premišljevanjem križevega pota dobro pripravimo na veliko noč. Sprejmimo post kot priložnost, da bi poglobili svojo osebno vero in svoj odnos s Kristusom.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?  Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.« (Lk 6,41-42)

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BODITE USMILJENI, KAKOR JE USMILJEN VAŠ OČE

Božja beseda preprosto pravi, da moramo Boga posnemati po svojih najboljših možnostih. Usmiljenje je Božja drža in zato mora postati moja drža. To je pot ki se kaže v osebnem odnosu, kjer ni obsojanja, ampak oproščanje in dajanje.
In v luči evangelija moramo, da bi posnemali Očeta, vsak dan hoditi za Jezusom in se od njega učiti, da ljubimo prvi, kakor to Bog nenehno dela v odnosu do nas.
Ta evangeljska beseda nas vabi k pravi revoluciji v našem življenju: vsakič, ko smo pred tem, da bi nas lahko kdo žalil, imamo možnost, da se ne odločimo za pot zavračanja, neizprosnega obsojanja in maščevanja, temveč lahko krenemo po poti odpuščanja in usmiljenja.
Ne gre toliko za to, da izpolnimo težko dolžnost, ampak za to, da od Jezusa sprejmemo možnost, da iz smrti sebičnosti preidemo v pravo, občestveno življenje. Z veseljem bomo odkrili, da smo prejeli Očetov način, ki nikogar ne obsodi dokončno, ampak vsem daje novo možnost, ko odpira obzorja upanja.
Ta odločitev nam bo omogočila, da pripravimo podlago za bratske odnose, iz katerih se lahko rodi in raste človeška skupnost, ki je končno usmerjena v miroljubno in dejavno sožitje.
To je »veselo sporočilo«, ki ga je razodel Jezus: Bog ni sodnik, preračunljiv in neusmiljen gospodar, ampak Oče.
Jezusovo delovanje vliva upanje, poživlja, ni uničevalno. Vse Jezusovo življenje, in še prav posebno njegova smrt, razodeva usmiljeno Božjo ljubezen. Vsako Jezusovo srečanje je spremljalo usmiljenje in ravno z usmiljenjem se je dotaknil src grešnikov.
Sveti Bernard iz Clairvauxa je dejal: »Da bi lahko preizkusil usmiljenje v srcu, moraš najprej poznati svoje slabosti. Tako boš lahko živel v sebi težave drugih, ki te bodo spodbudili k bratski pomoči. To je program, ki ga je živel Jezus, ki je postal ubog, da bi nas naučil, kaj pomeni biti usmiljen.« (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

23. februar
7. NEDELJA MED LETOM
sv. Polikarp, škof in mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Romana Ferliča, starše, brate in sestre
za + Slavko Merzelj (30. dan) ter Pavla in Darka
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Jožefa in Gabrijelo Sakelšek
za + Renata Urdiha
8.00 Hrastnik: za + Elico in Radota Urbajsa
10.00 Dol: za + Miha in Olgo Funkelj ter Antona in Faniko Globevnik
za + Mihaela, Justino in Bredo Koritnik ter pok. moža

Ponedeljek 24. 2.
sv. Matija, apostol
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Poldi Blažič (30. dan)
za + iz družine Jamnik in Jano Košič

Torek, 25. 2.
sv. Alojzij in Kalist, mučenca
18.00 Dol: za + Leopolda Peklarja
za + Bojana Peklarja
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Frančiško Željko (obl.)
za + Alojza Kurnika (obl.) in vse Kurnikove

Sreda, 26. 2.
sv. Aleksander (Branko), škof
8.00 Hrastnik: za + Štefana Hudobivnika
8.00 Dol: za + Zalko Artnik (obl.)
za + župnika Antona Kolarja (obl.)

Četrtek, 27. 2.
sv. Baldomir, spokornik
18.00 Hrastnik: za + Marijo Zavrl
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Pavla Nemeta
za zdravje

Petek, 28. 2.
sv. Roman, opat
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Anjo Pangeršič

Sobota, 1. 3.
sv. Albin, škof
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Marijo Budanec in starše Klampfer
za srečno vožnjo

2. marec
8. NEDELJA MED LETOM
sv. Neža Praška, devica
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Danico in Jožeta Rozina
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Alojza Janca (obl.) in pok. Grešakove
za + Branka in Mileno Jan
8.00 Hrastnik: za + Marka Miliča (obl.), starše Kozlevčar, Milič in Zorec
10.00 Dol: za + Jakoba (obl.) in Marijo Žagar
za + Antona in Marijo Grešak ter Malčko Rosandič

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V prihodnjem tednu so šolske počitnice, zato ne bo verouka.

Hrastnik

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku

V ponedeljek (24. 2.) mineva 10 let od smrti nekdanjega župnika g. Antona Kolarja, zato se bo zanj darovala obletna sv. maša in sicer ob 18.00 v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah. Kdor more, je lepo vabljen k sv. maši v Šmarje pri Jelšah. Za pokojnega župnika se bo darovala sv. maša tudi v sredo, ob 8.00 na Dolu. Ohranimo pokojnega župnika Antona v lepem spominu in v svojih molitvah.

Za čiščenje in krašenje se zahvaljujemo vernikom iz Brdc, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Marnega. Hvala za vašo skrb za +rejenost naše cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. (Lk 6,27-31)

Iz pisma papeža Frančiška za postni čas 2025

HODITI SKUPAJ V UPANJU

Drage sestre, dragi bratje!
S spokornim znamenjem pepela na glavi bomo začeli letno romanje svetega posta v veri in upanju. Cerkev, mati in učiteljica, nas vabi, naj pripravimo svoja srca in naj se odpremo Božji milosti, da bomo lahko z velikim veseljem obhajali velikonočno zmagoslavje Kristusa, Gospoda, nad grehom in smrtjo. Jezus Kristus, umrli in vstali, je namreč središče naše vere in je porok našega upanja v veliko Očetovo obljubo večnega življenja, ki se je že uresničila v njegovem ljubljenem Sinu (Jn 18,28; 17,3).
V tem postu, ki ga bogati tudi milost jubilejnega leta, vam želim ponuditi nekaj razmišljanj o tem, kaj pomeni hoditi skupaj v upanju in odkriti klice k spreobrnjenju, ki jih Božje usmiljenje namenja vsem.
Najprej, hoditi. Geslo jubileja »romarji upanja« nas spomni na dolgo potovanje izraelskega ljudstva proti obljubljeni deželi, o katerem pripoveduje Druga Mojzesova knjiga. Ne moremo se spominjati svetopisemskega izhoda, ne da bi pomislili na številne brate in sestre, ki danes bežijo pred revščino in nasiljem in gredo iskat boljše življenje zase in za svoje drage. Tu se pojavi prvi klic k spreobrnjenju, ker smo vsi v življenju romarji, vsak pa se lahko vpraša: Kako se pustim izzvati temu stanju? Sem v resnici na poti ali sem raje ohromljen, statičen, s strahom in pomanjkanjem upanja, ali pa počivam v svoji coni udobja? Ali iščem poti osvoboditve iz grešnih razmer in pomanjkanja dostojanstva? Dobra postna vaja bi bila, če bi se soočili s konkretno resničnostjo nekega migranta ali romarja, da bi tako odkrili, kaj Bog zahteva od nas.
Drugič, to potovanje opravimo skupaj. Hoditi skupaj, biti sinodalni, to je poklicanost Cerkve. Kristjani so poklicani, da pot prehodijo skupaj, nikoli kot samotni popotniki. Sveti Duh nas spodbuja, naj izstopimo iz sebe. Hoditi skupaj pomeni biti tkalci edinosti, začenši s skupnim dostojanstvom Božjih otrok (prim. Gal 3,26-28); pomeni napredovati drug ob drugem, ne da bi teptali drugega ali ga premagali, ne da bi gojili zavist ali hinavščino, ne da bi pustili, da nekdo zaostane ali se čuti izključenega.
V tem postnem času nas Bog prosi, naj preverimo, če smo v svojem življenju, v naših družinah, na krajih, kjer delamo, v župnijskih in redovnih skupnostih, sposobni hoditi z drugimi, poslušati, premagati skušnjavo, da bi se zaprli v svojo samozadostnost in pazili samo še na svoje potrebe. Smo sposobni delati skupaj kot verniki – škofje, duhovniki, redovniki in laiki v službi Božjega kraljestva; ali damo drug drugemu čutiti, da so del skupnosti, ali jih držimo na obrobju. To je drugi poziv: spreobrnjenje k sinodalnosti.
Tretjič, to pot opravimo skupaj v upanju na obljubo. Upanje, ki ne osramoti (prim. Rim 5,5), ki je središčno sporočilo jubileja, naj bo za nas obzorje postne poti k velikonočni zmagi. Kot nas je v okrožnici Rešeni v upanju učil papež Benedikt X VI., »človek potrebuje brezpogojno ljubezen. Potrebuje tisto gotovost, ki mu dovoli reči: ‘Ne smrt ne življenje ne angeli ne moči ne sedanjost ne prihodnost ne oblasti višave ali globočine ne kaka druga stvar nas ne more ločiti od božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu’ (Rim 8,38-39).« Smrt je bila spremenjena v zmago in v tem je vera in veliko upanje kristjanov: v Kristusovem vstajenju!
To je tretji poziv k spreobrnjenju: poziv upanja, zaupanja v Boga in v njegovo veliko obljubo, v večno življenje. Vprašati se moramo: sem v sebi prepričan, da mi Bog odpušča grehe? Ali pa se obnašam, kot da se lahko rešim sam? Ali hrepenim po odrešenju in prosim za Božjo pomoč, da bi ga sprejel? Ali konkretno živim upanje, ki mi pomaga dojemati dogodke zgodovine in me priganja k zavzetosti za pravičnost, za bratstvo, k skrbi za skupni dom, tako da nihče ne bi ostajal zadaj?
Sestre in bratje, po zaslugi Božje ljubezni v Jezusu Kristusu smo varovani v upanju, ki ne osramoti (prim. Rim 5,5). Upanje je varno in trdno »sidro duše«. V njem Cerkev moli, da bi »se vsi ljudje rešili« (1 Tim 2,4) in čaka, da bo s Kristusom, svojim ženinom, združena v nebeški slavi.
Devica Marija, Mati Upanja, prosi za nas in nas spremljaj na postni poti. (Papež Frančišek)

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Marije Gorišek. Molimo za pokoj njene duše.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BLAGOR UBOGIM

Uboštvo je dvoumna beseda. Pomeni lahko dve diametralno nasprotni stvari: revščino kot vsiljeno socialno stanje, ki razčlovečuje in se je zato proti njej potrebno boriti; in svobodno izbrano uboštvo, kot življenjski slog, ki ga je treba gojiti. V današnjem odlomku Jezus govori o blagru ubogih, t.j. o pozitivnem uboštvu. Sveto pismo pred Kristusovim prihodom nikoli ne govori o svobodni izbiri materialnega uboštva. Največ, kar pove na tem področju, je dolžnost pomagati revnim; nikoli pa ne govori o tem, da naj bi se človek svobodno odločil za uboštvo. Zakaj? Preprosto zato, ker Božje kraljestvo še ni prišlo! Ni še obstajal tisti višji razlog, tisto neskončno večje dobro, za pridobitev katerega postane razumno odpovedati se, če je potrebno, tudi vsem drugim dobrinam, celo očesu, roki in življenju samemu.
Toda kaj je to Božje kraljestvo, ki je povzročilo resničen »preobrat vseh vrednot«? Božje kraljestvo, z drugimi besedami, je Bog sam.
Njegov prihod je povzročil neke vrste »vladno krizo« na svetovni ravni, radikalno reorganizacijo. Odprl je nova obzorja.
Jasno je, da obilje materialnih dobrin samo po sebi ne izključuje Kraljestva, onemogoča pa ga napačna uporaba le-teh. Nekdo bi bil lahko materialno zelo bogat, pa je vendarle »ubog v duhu«, t.j. nenavezan, pripravljen, da uporabi materialne dobrine tudi v dobro drugih. Odpira lahko npr. nova delovna mesta, namesto da bi odpiral nove bančne račune ali pa si gradil nove vile.
Marsikdo med nami občuti kompleks, ker je v mladosti trpel pomanjkanje ali pa je kot otrok stradal. Ko se tak človek sreča z obiljem, pohlepno plane na stvari, kot da bi hotel nadomestiti zamujeno, ali pa iz strahu, da bi kaj zamudil. Toda danes moramo najti ravnotežje. Blaginja nam je malce stopila v glavo.
In še nekaj pozitivnega je potrebno dodati. Izbira uboštva in prav razumljenega preprostega življenja je izbira za veselje. Jezus obljublja »blagor« ubogim v duhu, obljublja srečo, veselje srca že na tem svetu, ne šele na onem. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

16. februar
6. NEDELJA MED LETOM
sv. Julijana, mučenka
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ivanko in Jožefa Koznika
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za žive in + iz družine Kralj
za + iz družine Hudomalj in Debelak in za zdravje v družini
8.00 Hrastnik: za + Mileno Pavlič (ob roj. dnevu) in Veroniko Pavlič
za + Blaženko in vse žive in pok. iz družine Hohnjec ter za zdravje v družini
10.00 Dol: za + Ivana Zajca
za + Petra Golouha (obl.)
15.00 Retje: za + Ani Repovž

Ponedeljek 17. 2.
sv. Aleš, spokornik
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in + iz družin Grabar, Šmid in Filač

Torek, 18. 2.
sv. Frančišek Clet, mučenec
18.00 Dol: za + Cirila in Zofko Zupan (obl.)
za + Vilija Komerički (30. dan)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Štefko Sardinšek

Sreda, 19. 2.
sv. Bonifacij, škof
8.00 Hrastnik: v zahvalo za Božjo pomoč pri rešitvi težave
8.00 Turje: za + starše Hrovat, Jovan in Čehovin ter Frica Zorenča

Četrtek, 20. 2.
sv. Leon Sicilski, škof
18.00 Hrastnik: za zdravo pamet in za veselje do življenja
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim v tišini (možna spoved)
19.00 za + Marodi Kristjana in Ivana
za + Lada Vovka

Petek, 21. 2.
sv. Peter Damiani, škof in cerkveni učitelj
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za zdravje in Božje varstvo
za + Marijo Romih (obl.)

Sobota, 22. 2.
sedež apostola Petra
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Leopolda in Mihaelo Selevšek (obl.)
za + Vinka Cenclja

23. februar
7. NEDELJA MED LETOM
sv. Polikarp, škof in mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Romana Ferliča, starše, brate in sestre
za + Slavko Merzelj (30. dan) ter Pavla in Darka
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Jožefa in Gabrijelo Sakelšek
za + Renata Urdiha
8.00 Hrastnik: za + Elico in Radota Urbajsa
10.00 Dol: za + Miha in Olgo Funkelj ter Antona in Faniko Globevnik
za + Mihaela, Justino in Bredo Koritnik ter pok. moža

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V četrtek (20. 2.) vabljeni na srečanje biblične skupine, ki bo po sv. maši v veroučni učilnici, v Trbovljah pri Sv. Martinu.

V preteklem tednu smo obhajali god Lurške Matere Božje (11. 2.). Ker smo duhovniki bili na duhovniških dnevih v Veržeju, na ta Marijin god ni bilo sv. maše in ni bilo možno prejeti zakrament bolniškega maziljenja. Molitev za bolnike in prejem bolniškega maziljenja bo zato v torek, 18. februarja, pri sv. maši ob 19.00, v Trbovljah pri Sv. Mariji. Pol ure pred sv. mašo bo možnost za sv. spoved. Kdor ne more v cerkev lahko zaprosi za obisk duhovnika in prejem zakramentov na domu. Pred prejemom bolniškega maziljenja je prav, da bolniki opravijo sv. spoved in prejmejo sv. obhajilo. Naša dolžnost je, da ostarelim in bolnim poleg telesne priskrbimo tudi duhovno oskrbo. Zakrament bolniškega maziljenja ni le zakrament za umirajoče in ni zakrament, ki bi prinašal smrt. To je zakrament, ki bolniku daje življenje, moč in oporo v bolezni. Danes velika večina ljudi umira brez prejetih zakramentov. Spodbujam vas, da svojim bližnjim omogočite, da se s tega sveta poslovijo spravljeni z Bogom in z ljudmi.

Trbovlje – sv. Martin

Dela na strehi na novem delu župnišča so sedaj zaključena. Ker je bila stara streha dotrajana je bilo potrebno zamenjati strešnike. Prav tako smo na celotni strehi naredili zračni most, ki ga doslej ni bilo. Tako je celoten zgornji del strehe, razen tramov, sedaj nov. Na več delih smo dodali manjkajočo izolacijo in zamenjali vse žlebove. Gre za precej obsežno delo, saj površina streha, ki smo jo zamenjali meri okrog 400 m2. Stroški celotnega projekta so ocenjeni na 50.000 €. Nekaj čez 20.000 € smo že poravnali, ostalo pa upamo, da nam bo uspelo čim prej. Prostovoljne darove za obnovo strehe lahko oddate osebno, pri rednih nedeljskih nabirkah ali na župnijski TRR: Župnija Trbovlje – sv. Martin, SI56 0430 2000 3328 151. Hvala za vaš dar.

Hrastnik

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku

Za čiščenje in krašenje se zahvaljujemo vernikom iz Črdenca in Slatnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Brdc. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. (Lk 6,20-23)

Škof Maksimilijan nas je ob odprtju svetoletnih vrat v zaključku svojega nagovora spodbudil tako:

Vrata spovednic so sveta vrata

Papež Frančišek tokrat namreč ni določil posebnih svetih vrat, ki naj bi bila vgrajena v svetoletne cerkve po svetu. Morda prav zato, da nas ne bi ta zunanja podoba premamila in bi spregledali tista vrata, običajno manjša, ki jih najdemo v vsaki naši cerkvi. To so vrata spovednic. Te so v resnici simbol vrat pravega usmiljenja in novega življenja. Da bi lahko v tem svetem letu na novo odkrili ta osrečujoči dar zakramenta sprave in odpuščanja, ta zakrament novega življenja, ta sveta vrata.
Tako kot jih je prepoznal in sprejel božji služabnik Izidor Završnik dan pred tistim odločilnim dnevom, ko ga je Bog poklical pred svoje obličje in mu je lahko svoje življenje predal svobodno, iz ljubezni, kot čisto in novo daritev. 
Dragi bratje in sestre, povežimo se v tej sveti daritvi pri tej sveti maši v teh treh velikih namenih, v teh velikih prošnjah naše Cerkve, našega občestva pa tudi našega osebnega krščanskega življenja, da bi lahko zaživeli in živeli kot novi ljudje, kot učenci Jezusa Kristusa. Amen.
(www.skofija-celje.si/odprtje-svetega-leta-v-celjski-skofiji-29-12-2024)

Kdo so srečni ubogi danes? To zagotovo niso ne reveži, brezdomci, brezposelni, ljudje, ki si ne morejo privoščiti poleg kosila še večerje. To so tisti, ki se priznavajo za uboge pred Bogom, saj je vse njegovo in ničesar človek ne sme zadržati zase, temveč je treba vse deliti z drugimi.
Ozrimo se okoli sebe! Kateri ljudje so simpatični, sončni, zaželeni? Tisti, ki znajo deliti z drugimi, podarjati, biti solidarni. Z eno besedo: ljubiti.
Kateri pa so antipatični in nihče ne bi z njimi živel? Skopuhi, lakomneži, sebičneži, ljudje, ki se vrtijo samo okoli sebe in svojega jaza. Ubogi v duhu so vedno tisti, ki znajo nadomestiti besedo ‘jaz’ z besedo Bog; tisti, ki uporabljajo bogastvo kot sredstvo za ustvarjanje blaginje in miru za vse. (www.revija.ognjisce.si)

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Inge Marije Japelj, na pokopališču v Turju pa od pokojne Ivi Orožen. Molimo za pokoj njunih duš.