Oznanila za 11. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

TEMELJNA ŽIVLJENJSKA USMERJENOST

Prva prilika o človeku, ki vrže seme v zemljo, se zdi, da govori o nepredvidljivosti in Božji logiki Božjega kraljestva. Človek nima oblasti nad rastjo in njenimi zakonitostmi. Bog je postavil merila, po katerih stvari tečejo v svojo smer.
Druga prilika o gorčičnem zrnu, pa mi govori o neverjetnih razsežnostih, v katere se zrno razvija. In mogoče spregovori še o cilju rasti božjega kraljestva: da zavaruje ptice in jim daje prostor. Po človeških merilih se neverjetno drobno seme spremeni v ogromno drevo.
Božje kraljestvo verjetno ni mišljeno v prvi vrsti za naravo, iz katere so primere vzete, ampak za naju, ki to poslušava – zate in zame. Božje kraljestvo naj bi se razmahnilo najprej v nas samih in od tu naj bi prehajalo na druge. Kako?
S prav takšno nepredvidljivostjo, s kakršno raste bilka iz zrna in v podobno norih dimenzijah. Ob tem pa se pri ljudeh zelo pogosto srečam z neverjetnim odporom. Ne vem ravno, zakaj? Ko spodbujam k rasti, največkrat doživim odpor bližnjega. Ko o nekom govorimo, pogosto sogovornik reče, da iz onega, o katerem teče beseda tako ali tako ne bo nič.
In kje je vera v Božje kraljestvo, ki klije in raste, da sami ne vemo kako? Zakaj ne prosimo, naj Bog ustvarja Božje kraljestvo, naj daje rast in prebuja hrepenenja. Zakaj mi sami zatremo vsa hrepenenja s tem, da vase in v drugega ne verjamemo?
Ob priliki se sprašujem: Kako da človek ne vidi čudovitih možnosti, ki so še pred njim? Mar ni bolj žalostno, če moram reči, da sem na cilju in ničesar več ne morem? Ali ni lepše, da si lahko o sebi predstavljam, da lahko ustvarim še veliko. Ne nazadnje, kako pa naj vem, da je z mojo rastjo že konec. Če sem dosegel podobo zrelega klasa, še ne pomeni, da je z menoj konec. Zagotovo sem poklican, da padem v zemljo, in dam ponovno življenje tolikim zrnom, da zorimo v ljubezni, v potrpežljivosti, v modrosti, globini, veri … (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

16. junij
11. NEDELJA MED LETOM
sv. Beno, škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ivanko in Jožefa Koznika
za + Ivanko (obl.) in Stanka Mraka
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Janija Vratanarja (obl.)
za + Karolino Špec
8.00 Hrastnik: za + Ivana Urbajsa in starše Urbajs
10.00 Dol: za + Alojza Bantana in Alojza Janca
za + Jožeta in Metko (obl.) Kovač
16.00 Stari Hrastnik: za + žrtve pokopane na tem grobišču

Ponedeljek, 17. 6.
sv. Albert, duhovnik
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Mirota Koširja

Torek, 18. 6.
sv. Marko in Marcelijan, mučenca
18.00 Dol: za U Ladislava in Jelko (obl.) Železnik
za + Leopolda Sedeljšaka (obl.) ter Antona in Anico Tuhtar
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Alojza in Fani Željko

Sreda, 19. 6.
sv. Nazarij, škof
8.00 Dol: za + župnika Franca Ornika
8.00 Hrastnik: za + starše Marijo in Alojza Potuška in sorodnike Brečko

Četrtek, 20. 6.
sv. Silverij, papež
18.00 Hrastnik: za zdravje Alojzije Jordan
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za zdravje
za + Marijo Špitaler (8. dan)

Petek, 21. 6.
sv. Alojzij, redovnik
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Vida in starše Smodiš

Sobota, 22. 6.
sv. Tomaž More in Janez Fisher, mučenca
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Frančiško (obl.) in Martina Cirarja

23. junij
11. NEDELJA MED LETOM
sv. Jožef Cafasso, duhovnik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Frančiško (obl.) in Alojza Zupanca
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Francko Babič (30. dan)
8.00 Hrastnik: za + Mileno Pavlič (obl.) in Veroniko Pavlič
10.00 Gore: po namenu konjerejcev (blagoslov konj in konjerejcev ter sadov zemlje)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

Če kdo od veroučencev še ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi po sv. maši v zakristiji.

Danes (16. 6.) bo ob 16.00 v Starem Hrastniku spominska sv. maša za pobite. Lepo vabljeni k udeležbi in molitvi za rajne.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanje je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz Črdenca in Slatnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Brdc. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.


KAJ IMAŠ DANES V ROKAH

Vem, da se človeškega trpljenja ne da rešiti z nekaj lepimi besedami. Toda včasih se vprašam: Kaj ima od tega, če se kdo zapre v svojo žalost, ostaja nedosegljiv za svoje bližnje?
Poskusi vsak dan znova vzljubiti življenje in ljudi okoli sebe.
Če ti je to težko, se vsako jutro vsaj zberi in poglej na vse malo bolj sproščeno. Preteklosti ne moreš spremeniti. Samo za lepe spomine pusti odprto okno.
In prihodnost? Ne delaj si preveč skrbi. Misli na to, kar ti je podarjeno danes: sonce in luč; roža, ki se razcveta; hrana in pijača, otrok, ki se ti nasmeji … (P. Bosmans, Živi vsak dan)


BESEDA ŽIVEGA BOGA

In govóril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčíčno zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« (Mr 4,30–32)


Človek, ki je vsejal seme, »spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako« (Mr 4,27). Seme, ki ga je človek vsejal, rase samo od sebe, in človek ob tem nič ne more, niti mu ni treba za to nič narediti. Ker gre v življenju večinoma za stvari, ki so večje od človeka, ki niso odvisne od njega, ampak od Tistega, ki daje rast. Uspešnost ali neuspešnost dejanj je pri tem samo stvar nepopolnega človeškega pogleda.
Ne gre za hvalnico lenobi, nikakor ne. Gre pa za osvobajajoče spoznanje, da sem samo človek, ki lahko naredi nekaj, ne more pa vsega. Niti mu tega ni treba. Tako se človek nauči svojih meja. Potem je do zadovoljstva samo še korak: da jih spoštuje.
Ko marljivo naredim, kar pač lahko in česar sem v svojih pomanjkljivostih sposoben, ter se s sekiranjem in ugajanjem drugim ne ženem prek svojih meja, ko zmorem zapustiti delo nedokončano in svoja dejanja nepopolna, ostane v meni ogromno prostora. Prostora za razvajanje. Prostora, kjer se pustim imeti rad. Kjer si pustim biti obdarovan s tistim, kar neskončno presega vse moje moči in sposobnosti. Kjer je lepo biti samo človek v Božjem naročju. (M. Rijavec)


Tisti čas je Jezus rekel množicam: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.
Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.« (Mr 4,26–27)
Jezus nam danes sporoča, da naša duhovna rast ni odvisna od nas, ampak od Božje besede, ki je bila vsajena v naša srca. Božja beseda lahko reši naša življenja. Prevečkrat nas skrbi naše osebno napredovanje in se primerjamo z drugimi. Obnašamo se, kakor, da je vse odvisno od nas, od naše dobre volje in od naših prizadevanj. Obnašamo se, kakor kmet, ki bi hotel, da pšenica raste hitreje in bi jo zato vlekel navzgor. Zelo se motimo. Gospod pa nas vabi v zaupljivo prepustitev moči semena. To lahko storimo le v veri in ponižnosti. Najprej je pomembno, da sprejmemo seme Njegove besede, ki ima samo po sebi moč, da v nas obrodi sadove ljubečega, podarjenega življenja. Njegova Beseda v nas raste in še sami ne vemo kako. Potem ko je seme vrženo, ga zemlja takoj pokrije, tako, da ga težko najdemo. V semenu se skriva izredna življenjska moč, le pri miru ga moramo pustiti. Seme spontano raste.
Kakor na vseh področjih tudi v duhovnem življenju hočemo čim prej videti sadove. V resnici pa se je treba nasloniti na Gospoda in mu potrpežljivo zaupati, kajti on daje rast in prave sadove. Mi nimamo pravega merila za merjenje rasti, niti svoje, niti drugih. Od nas Bog pričakuje le vero, zaupanje in potrpežljivost. Ponižnost je prav v tem, da nas ne skrbi več zase in za svojo rast, ampak se veselimo, da Bog daje rast ob svojem času nam in bližnjim. (E. Mozetič)


V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Marije Špitaler, na Dolu pa od pokojnega Bruna Tuška. Molimo za pokoj njunih duš.

Oznanila za 10. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

ZAKRKNJENO STANJE SRCA

»Če pa kdo reče kaj zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne v tem veku ne v prihodnjem,” nam sporoča današnji evangelij.
To zastrašujoče svarilo se nanaša na greh zavračanja Božje milosti, na zavrnitev Božje ponudbe odrešenja – popolno zavrnitev dejanj, neprestanih vabil in svaril Svetega Duha. Volja človeka, ki bi storil ta greh, je tako otrdela, da si ne želi Božjega usmiljenja, in zavrača njegovo dobroto. Greh proti Svetemu Duhu je “neodpustljiv” zato, ker grešnik sam ne dopušča, da bi mu Bog odpustil. Ker pa Bog spoštuje svobodno voljo, ki nam jo je namenil, spoštuje tudi odločitev grešnika, ki vztrajno zavrača njegovo odpuščanje.
Odpuščanje naših grehov, ki je sad Jezusove velikonočne daritve za nas vse, je nezaslužen in zastonjski dar ljubezni. Kot ljubezni in nobenega izraza ljubezni ne moremo zaslužiti ali izsiliti, še manj prisiliti, tako tudi odpuščanja grehov ne. Zato ni tako velikega greha, ki ga Bog ne bi mogel ali hotel odpustiti. A hkrati ni tako majhnega greha, da bi ga Bog mogel odpustil človeku mimo njegove želje in privolitve. Če torej kakšen greh ne more biti odpuščen, ni to zaradi Boga, ampak zaradi grešnika, ki ne želi Bogu odpreti svojega grešnega stanja, da bi s svojo očiščujočo in odrešujočo ljubeznijo mogel vstopiti v njegovo resničnost greha in jo s tem izničiti; njega pa sprejeti nazaj v občestvo kot oče izgubljenega sina.
Greh proti Svetemu Duhu imenujemo pravzaprav prav takšno zakrknjeno stanje človekovega srca, ki zavrača delovanje Svetega Duha v svoji notranjosti. Sveti Duh je namreč Božja ljubezen, ki se ‘pretaka’ med Očetom in Sinom in želi v ta krogotok Božjega življenja vključiti tudi grešnega človeka, ki je z grehom ali povsem prekinil svojo povezavo z njim ali pa jo močno okrnil. Kdor je torej tako zakrknjen, da Bogu niti ne prizna, in se sam postavi na njegovo mesto ali postavi tja kakšno drugo stvar, ta greši proti Svetemu Duhu. Če pa se to stanje spremeni, pa Bog spet lahko vstopi vanj in mu nakloni svojo očiščujočo in odpuščajočo navzočnost. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

9. junij
10. NEDELJA MED LETOM
sv. Primož in Felicijan, mučenca
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Silvestra Garbasa (obl.)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Jožeta Jurečiča (obl.) ter za pok. starša in brata Bernarda Strmčnika
8.00 Hrastnik: za + Terezijo Levko (20. obl.)
10.00 Dol: za + Rudolfa in Pavlo Kačič
za + Rogličeve, Povšetove in Bojano Sršen

Ponedeljek, 10. 6.
sv. Timotej, škof
18.45 Trbovlje – sv. Marija: molitev za Slomškovo kanonizacijo
19.00 za + Marijo Šoba (30. dan)

Torek, 11. 6.
sv. Barnaba, apostol
18.00 Dol: v priprošnjo in zahvalo ob Ivankinem 90. rojstnem dnevu
za + Staneta Korošca (30. dan)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Frančiško Černe

Sreda, 12. 6.
sv. Eskil, mučenec
8.00 Hrastnik: po namenu

Četrtek, 13. 6.
sv. Anton Padovanski, cerkveni učitelj
18.00 Hrastnik: za + Mihaela Gučka
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Marto Drobež

Petek, 14. 6.
sv. Valerij in Rufin, mučenca
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + starše in stare starše

Sobota, 15. 6.
sv. Vid, mučenec
11.00 Sveta Planina: za nove duhovniške in diakonske poklice
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca Benka (obl.)

16. junij
11. NEDELJA MED LETOM
sv. Beno, škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ivanko in Jožefa Koznika
za + Ivanko (obl.) in Stanka Mraka
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Janija Vratanarja (obl.)
za + Karolino Špec
8.00 Hrastnik: za + Ivana Urbajsa in starše Urbajs
10.00 Dol: za + Alojza Bantana in Alojza Janca
za + Jožeta in Metko (obl.) Kovač
16.00 Stari Hrastnik: za + žrtve pokopane na tem grobišču

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKIH SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

V soboto, 15. junija, bo zaobljubljeno Vidovo peš romanje, ki je prav posebej posvečeno molitvi za župnije in za nove duhovne poklice. Odhod izpred cerkve Sv. Lenarta na Vrheh bo ob 9.45. Ob 11.00 bo sv. maša v cerkvi na Sveti Planini. Plakat je na oglasni deski. Lepo vabljeni.

Prihodnjo nedeljo (16. 6.) bo ob 16.00 v Starem Hrastniku spominska sv. maša za pobite. Lepo vabljeni k udeležbi in molitvi za rajne.

Preteklo nedeljo je bilo darovanje okrog oltarja. V župniji Trbovlje – sv. Martin ste darovali 815,02 €, v župniji Trbovlje – sv. Marija ste darovali 917,14 €, v župniji Hrastnik ste darovali 691,05 € in v župniji Dol pri Hrastniku 319,81 €. Hvala za vaše darove.

Če kdo od veroučencev še ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi po sv. maši v zakristiji.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanje je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Hrastnik

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku

Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz okolice Dola, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz Črdenca in Slatnega. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovóril jim je: »Kdo je moja mati
in kdo so moji bratje? « In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mr 3,1–5)


Današnji evangelij nam govori o nerazumevanju Jezusa v odnosu do njegovih domačih. Bili so zaskrbljeni, saj se je njegovo novo potujoče življenje zdelo kot norost (Evangelist Marko namreč zapiše: »Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.« Mr 3,21). On je bil dejansko tako zelo na razpolago ljudem, predvsem bolnikom in grešnikom, da ni imel niti časa jesti. Jezus je bil takšen, najprej ljudje, služenje ljudem, poučevanje ljudi, ozdravljanje ljudi. Bil je za ljudi. Ni imel časa niti za jesti.
Njegovi domači so se zato odločili, da ga odvedejo nazaj v Nazaret, domov. Prišli so na kraj, kjer je Jezus pridigal in poslali so, da bi ga poklicali. Rečeno mu je bilo: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te iščejo« (Mr 3,32). Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega ter dodal: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati« (Mr 3, 33–34). Jezus je osnoval novo družino, ki pa ne temelji več na naravnih vezeh, temveč na veri vanj, na njegovi ljubezni, ki nas sprejme ter poveže med seboj v Svetem Duhu. Vsi tisti, ki sprejmejo Jezusovo besedo, so Božji otroci in bratje med seboj. Sprejetje Jezusovih besed nas napravlja brate in sestre med sabo, nas napravlja za Jezusovo družino. Obrekovanje drugih uničuje njihov sloves ter nas napravlja za hudičevo družino.
Ta Jezusov odgovor pa ni pomanjkanje spoštovanja do njegove matere in njegovih domačih. Nasprotno, za Marijo je to največje priznanje, saj je ravno ona popolna učenka, ki je bila v vsem pokorna Očetovi volji.
Vsem nam želim, da nam Devica Marija pomaga vedno živeti v občestvu z Jezusom tako, da bomo priznali delo Svetega Duha, ki deluje v njem in v Cerkvi ter prenavlja svet v novo življenje. (papež Frančišek)


Družina je predvsem kraj, kjer življenje sprejemamo,
in kraj vzgoje za življenje in za vrednote, ki dajejo življenju smisel.
Angelo Comastri


V preteklem tednu smo se na pokopališču na Dolu poslovili od pokojnega Žiga Feleta. Molimo za pokoj njegove duše.

Oznanila za 9. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

TEMELJNA ŽIVLJENJSKA USMERJENOST

Jezus z današnjim evangelijem v naše razmišljanje prinaša novost. Ne moti ga sobotni počitek. Moti pa ga, da ljudje postajamo sužnji pravil. Jezus preprosto želi, da nismo na zemlji sužnji ničesar. Niti dobrih pravil ne. Prišel je, da bi bili svobodni. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Živeti polno pa ni mogoče, če smo izvajalci pravil. Izvajalec je robot, je mrtev človek. Le če smo v polnosti svobodni, smo sposobni zaznavati svoja doživljanja, resnična hrepenenja, potrebe in želje drugega ipd. Takoj ko pravila prevladujejo, je pravzaprav konec ljubezni. Ljubezni do sebe, do bližnjega in do Boga. Če je npr. doma navada, da eden dela to, drugi ono, pa ne uspemo iti preko tega, pademo v rutino samoumevnosti in pozabimo na hvaležnost, na odgovornost za drugega, na ljubezen. Vse postane izvajanje pravil, odnosa in ljubezni ni.
Današnji evangelij tako gledam v luči Jezusove temeljne življenjske usmerjenosti. Prišel je med nas in razmišljal samo eno: kako ljudem prinesti polno življenje. Želel je videti človeka, mu pomagati, pomagati, da bo osebno rastel in da bo videl drugega. Zato ne razmišlja drugega, kot kako človeka prebuditi v življenje. Ko vidi lačne, jih želi nahraniti, ko vidi bolne, jim želi prinesti zdravje, ko vidi ujete v pravila, zapovedi in prepovedi, jih želi osvoboditi. Logično, bi rekli, a žal se v nekih okoliščinah tako zdrava logika, tako samoumevna dejanja ljubezni lahko obrnejo proti človeku. Tako je bil Jezus označen za upornika in sebičneža, za prevaranta itd. Nagrada za njegovo ljubezen je bila križ.
Če se ob tem evangeliju ustavim, je prav, da se sam vedno sprašujem, kdaj križam Jezusa. Tega ne želim, zato mi je prva in najpomembnejša stvar v mojem življenju: Resnica. Slediti resnici, ki osvobaja, je moje prvo vodilo. Ne pravila in stereotipi, ampak resnica. Drugo je: Izpolniti Božjo voljo. Delati to, kar od mene pričakuje Bog, ne tega, kar mi odgovarja ali se zdi primerno znotraj mojih predstav. Verjamem, da me to osrečuje in izpolnjuje. Tretje vodilo pa je: Ljubiti. Samo ljubezen izpolni človeka. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

2. junij
9. NEDELJA MED LETOM
sv. Marcelin in Peter, mučenca
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Francko Babič (8. dan)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Jožeta (obl.) in Jožefo Pešl
8.00 Hrastnik: za zdravje in za + Alojzijo Jordan
10.00 Dol: za + Ivana, Janeza in Srečka Zelenka
za + Stipa in Anico (obl.) Budimir ter Maro Tadić

Ponedeljek, 3. 6.
sv. Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Feliksa Bencaka

Torek, 4. 6.
sv. Krista, mučenka
18.00 Dol: za + Leopolda Peklarja
za + Jožeta Terška (8. dan)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Marijo Šoba (30. dan)
za + Jožeta (obl.) in Jožefo Pešl

Sreda, 5. 6.
sv. Bonifacij, škof
8.00 Dol: za + župnika Franca Ornika
8.00 Hrastnik: po namenu

Četrtek, 6. 6.
sv. Norbert, škof
18.00 Hrastnik: za + Mihaela Gučka
18.40 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Marto Drobež (30. dan)
za + Mirka Jermana

Petek, 7. 6.
Srce Jezusovo
8.00 Trbovlje – sv. Martin: po namenu

Sobota, 8. 6.
Marijino Brezmadežno Srce
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Marjano Kurent (30. dan)
za + Vinka Cenclja

9. junij
10. NEDELJA MED LETOM
sv. Primož in Felicijan, mučenca
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Silvestra Garbasa (obl.)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Jožeta Jurečiča (obl.) ter za pok. starša in brata Bernarda Strmčnika
8.00 Hrastnik: za U Terezijo Levko (20. obl.)
10.00 Dol: za + Rudolfa in Pavlo Kačič
za + Rogličeve, Povšetove in Bojano Sršen

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKI SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

V ponedeljek (3. 6.) imamo ob 20.00 v župnišču v Hrastniku srečanje Medžupnijskega pastoralnega sveta. Člani lepo vabljeni.

Danes (2. 6.) zaključujemo veroučno leto. Hvala katehetom in ostalim, ki se trudite za dobro versko vzgojo veroučencev. Tudi v času počitnic in dopustov ne pozabite na redno molitev in obisk nedeljske sv. maše. Kdor danes ni prejel veroučnega spričevala, ga lahko dobi v juniju, po sv. maši v zakristiji.

V četrtek (6. 6.) vabljeni na srečanje biblične skupine, ki bo ob 19.45 v veroučni učilnici, v Trbovljah pri Sv. Martinu.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanje je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Danes (2. 6.) je prva nedelja v mesecu, ko ste vabljeni k darovanju okrog oltarja. Hvala za vaše darove.

Od četrtka (6. 6.) do nedelje (9. 6.) lepo vabljeni k molitvi rožnega venca za Cerkev, papeža, škofe, duhovnike in naše družine. Molimo vsak dan ob 17.00 v cerkvi sv. Martina.

Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz trga Dola, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz okolice Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežáli so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti? « Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. (Mr 3,1–5)


Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela,
sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga:
ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla
ne tvoj vol ne osel ne katero tvoje živinče ne tujec,
ki biva znotraj tvojih vrat, da si odpočijeta tvoj hlapec in tvoja dekla kakor ti.
5 Mz 5,13–14

Zavzemajmo se torej za praznovanje Gospodovega dne! Nedelja je dan vstalega Gospoda, tedenska velika noč in duša vseh dni v tednu. Na ta dan Jezus vedno znova stopa med nas, svoje učence, nam govori svoj “Ne bojte se!” v naše tesnobe in strahove, nam prinaša svoje veselje in svoj mir. Na ta dan, kakor na prve binkošti, v naša srca vedno znova razliva Svetega Duha, ki nas edini more prenoviti in usposobiti za to, da drugim postanemo luč.
Vse to se dogaja pri nedeljski sveti maši. To ni dolgočasen obred, spominjanje nečesa, kar je zdavnaj minilo: to je skrivnostna navzočnost Vstalega, ki se nam pridružuje na poti naših razočaranj in skrbi, nas nagovarja s svojo besedo, razblinja našo temo in se nam vedno znova ob lomljenju kruha razodeva v čudoviti skrivnosti svojega poveličanega obličja. Vsako nedeljo nas vabi, da v njegovo daritev ljubezni, ki jo v Svetem Duhu daruje Očetu, položimo svoje srce, vse svoje življenje in postanemo v skrivnosti svetega obhajila eno z njim, ki nas spreminja vase, da moremo iziti iz ječe svojega individualizma in v ljubezni iti bratom in sestram naproti.
Ne gre le za uro, ko sem pri nedeljski sveti maši, ki je sicer seveda središče nedelje, ampak za vse ure! V nedeljo praznujemo namreč Gospodov dan in ne Gospodovo uro! Če dam Kristusu svoj čas, je to zame pridobljen čas, ker je že od samega začetka blagoslovljen in posvečen z njegovo navzočnostjo. Zato nikar ne pozabi odložiti vsega in praznovati! (p. T. Podobnik)


Vsak vernik na tem našem svetu mora biti žarek svetlobe,
žarišče ljubezni, oživljajoči kvas v množici;
in to bo toliko bolj, čim tesneje bo povezan z Bogom.
sv. Janez X X III.


V preteklem tednu smo se na pokopališču na Dolu poslovili od pokojne Štefanije Macele, Ide Križanec, Viktorja Pavliča in Jožeta Terška. Molimo za pokoj njihovih duš.

Oznanila za nedeljo Svete Trojice

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

SPREGOVORIMO O VESELJU NAD SVETO TROJICO

Ob današnjem evangeljskem odlomku se moramo verjetno temeljito ustaviti, da bi sploh razumeli, k čemu smo z besedami v njem povabljeni. Povabljeni smo, da vsemu svetu povemo, kako lepo je biti kristjan, kakšno veselje je biti krščen, kakšno bogastvo se skriva v znamenju križa, ki ga naredimo v imenu treh Božjih oseb.
Krst v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha govori o nečem, kar je neskončno lepo. Če pogledamo konkretno, je to naslednje:
Krst v imenu Očeta nam govori, da smo ljubljeni otroci nebeškega Očeta. Kako lepo je biti v polnosti sprejet in ljubljen. Tega ti ne more dati nihče drug kot Bog. Nebeški Oče nas neskončno ljubi!
Krst v imenu Sina nam oznanja, da smo po njem odrešeni greha in smrti, da imamo v njem večno življenje. Svobodni smo vezi greha in smrti. V njem je vse že odrešeno, le okleniti se ga moramo. Tako pogosto se počutimo utesnjene. Sin nas osvobaja, kakšno veselje!
Krst v imenu Svetega Duha nam prinaša tolažbo in moč. Življenje nas preskuša in stiska, Sveti Duh nam prinaša tolažbo in moč. Mar ne iščemo prav tega?
In ko nas Jezus vabi, naj krščujemo, nas vabi najprej, da spregovorimo o veselju nad tremi osebami: Očetom, Sinom in Svetim Duhom. V teh osebah se lahko torej veselimo, da smo ljubljeni, da smo odrešeni in da v Svetem Duhu vselej prejemamo tolažbo in moč.
Po Svetem Duhu tudi prepoznavamo greh in krepost. Hudi duh nad nami nima moči, če se oklepamo Svetega Duha.
To je naša vera! To je naš krst. Vabim vas, da še bolj zavzeto zaživimo v moči krsta in v lepoti pripadnosti trem osebam: Očetu, Sinu in Svetemu Duhu, ter še bolj vzljubimo Cerkev, po kateri smo vero sprejeli. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

26. maj
NEDELJA SVETE TROJICE
sv. Filip Neri, duhovnik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Vinka Grabnarja (obl.) ter žive in pok. iz družin Šmid in Grabnar
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Branka in Mileno Jan
za + Pavla Nemeta
8.00 Hrastnik: za + Alojzijo Konečnik (ob roj. dnevu)
10.00 Dol: za + Janeza (obl.) in Barbaro Korbar
v priprošnjo Materi Božji za ohranitev in poživitev vere v mladih družinah

Ponedeljek, 27. 5.
bl. Alojzij Grozde, mučenec
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za U Stipa Dizdarevića (obl.) ter Iva in Marijo Bjelanović

Torek, 28. 5.
sv. Anton Julijan, mučenec
18.00 Dol: za + Jožeta Tušarja ter Rudija in Elizabeto Šalamon
za + Mihaela in Olgo Funkel
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Jožeta Kovačiča ml. in Angelo Kovačič

Sreda, 29. 5.
sv. Maksim Emonski, škof
8.00 Turje: Materi Božji v priprošnjo in zahvalo za zdravje v družini
8.00 Hrastnik: za duše v vicah

Četrtek, 30. 5.
SVETO REŠNJE TELO IN KRI
17.00 Dol: za + Andrejo Hribernik roj. Hren
18.00 Hrastnik: za + Mihaela Gučka
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za žive in rajne župljane
za + Blaža Žnideršiča in Miri Golob
za + Kristino in Adolfa Sirše
za nove duhovne poklice
po maši bo procesija z Najsvetejšim

Petek, 31. 5.
obiskanje Device Marije
8.00 Trbovlje – sv. Martin: po namenu
19.00 Turje: po namenu šmarničarjev
za + Ladota (obl.) in Metko Peklar ter sorodnike

Sobota, 1. 6.
sv. Justin, mučenec
na romanju: za + Janeza Pečjaka

2. junij
9. NEDELJA MED LETOM
sv. Marcelin in Peter, mučenca
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Francko Babič (8. dan)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Jožeta (obl.) in Jožefo Pešl
8.00 Hrastnik: za zdravje in za + Alojzijo Jordan
10.00 Dol: za + Ivana, Janeza in Srečka Zelenka
za + Stipa in Anico (obl.) Budimir ter Maro Tadić

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V JULIJU IN AVGUSTU BO SPREMENJEN URNIK NEDELJSKI SV. MAŠ.
V župniji Trbovlje – sv. Marija bo nedeljska sv. maša ob sobotah, ob 19.00, ob nedeljah pa sv. maše ne bo.
V župniji Hrastnik bo ob nedeljah sv. maša ob 7.30.
V župniji Dol pri Hrastniku bo ob nedeljah sv. maša ob 9.00.
V župniji Trbovlje – sv. Martin bo ob nedeljah sv. maša ob 10.30.

V četrtek obhajamo zapovedani praznik Svetega Rešnjega telesa in Krvi. Lepo ste vabljeni k večernim sv. mašam. Po sv. maši pri Sv. Martinu bo procesija z Najsvetejšim, ki ga bomo ponesli v okolje v katerem živimo. Tako se bomo Bogu zahvalili za prejete milosti, ga prosili za zdravje, odvrnitev od naravnih in drugih nesreč, za duhovno rast in blagoslov pri delu, v naših župnijah in v medsebojnih odnosih. Že v naprej hvala vsem, ki pripravljate oltarje za procesijo in vsem liturgičnim ter drugim sodelavcem, za lepo sodelovanje.

Prihodnjo nedeljo (2. 6.) zaključujemo veroučno leto. Veroučenci ste lepo vabljeni k sv. maši, po maši pa boste prejeli veroučno spričevalo. Kdor v nedeljo ne bo pri sv. maši, lahko veroučno spričevalo dobi v juniju, po sv. maši v zakristiji.

To soboto (1. 6.) romamo na Trsat, v Opatijo in Ilirsko Bistrico, zato v Trbovljah ne bo sv. maše. Odhod je ob 6.00 izpred cerkve Sv. Martina, vrnemo pa se predvidoma do 20. ure. Kdor še ni poravnal stroška romanja, naj to stori še pred odhodom.

Lepo vabljeni na romanje v San Giovanni Rotondo z brati kapucini (29. 8. – 3. 9.). Program romanje je na oglasni deski, v tiskani obliki pa ga lahko dobite v zakristiji.

Prihodnja nedelja je prva nedelja v mesecu, ko ste vabljeni k darovanju okrog oltarja. Hvala za vaše darove.

Hrastnik

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi v četrtek po sv. maši k molitveni uri.

Dol pri Hrastniku

Letos obhajamo 500 letnico prve omembe cerkve sv. Štefana v Turju. Lepo vabljeni, da se v petek, 31. maja, udeležite sv. maše ob zaključku šmarnic. Po sv. maši bo predavanje o zgodovini cerkve, ki ga bo imela arhivarka, gospa Liljana Urlep. Povabite še koga.

Za čiščenje cerkve se zahvaljujemo vernikom iz Marnega, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz trga Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost naše cerkve.


BESEDA ŽIVEGA BOGA
Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,18–20)


TELOVO – PRAZNIK SVETEGA REŠNJEGA TELESA IN KRVI
Bog, ki je želel ostati med nami

»Skrivnost današnjega praznika je skrivnost Boga, ki je želel ostati med nami. Če bi kristjana ob polnoči zbudili in ga vprašali, kaj je evharistija, kaj je sveta maša – bi moral znati odgovoriti, da je to skrivnost tega, da je Bog želel ostati fizično, telesno med nami,« je dejal moralni teolog Gabriel Kavčič in pojasnil, da se je zavedanje te skrivnosti v zgodovini razvijalo počasi.
Cerkev je to skrivnost prvič potrdila leta 1215, vera v evharistijo pa je sistematično teološko obliko dobila na tridentinskem koncilu v 16. stoletju. Cerkveni očetje so takrat rekli, da Jezus je ta hostija. Ne govorimo več o hostiji – ko vidiš hostijo pri maši, je to Jezus. To ni več hostija, to ni več moka, kruh, voda z moko … – to je pravi Jezus. To je sklenil tridentinski koncil in pri tem smo ostali do danes.
Za to skrivnost je potrebna vera. V trenutku, ko bi mi z razumom razložili Boga, bi namreč ta prenehal biti Bog. O Bogu imamo določene osnovne stvari razodete, medtem ko korak v vero – in to velja tudi za sveto evharistijo, je prav korak vere in ne korak razuma.
Sicer pa praznik sv. Rešnjega telesa in krvi nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po binkoštih.
Praznik je za vso Cerkev ukazal papež Urban IV. leta 1264, vendar procesija, ki jo na ta dan poznamo po naših krajih, v tem odloku ni omenjena. Narekovala jo je hvaležna ljudska vera: ponekod že proti koncu 13. stoletja, v 15. stoletju pa je bila procesija z Najsvetejšim na ta praznik že povsod v navadi. Vila se je mimo prav za ta praznik postavljenih štirih oltarjev kjer so najprej peli začetke štirih evangelijev, zdaj pa (pri nas od leta 1930) odlomke štirih evangelijev, ki govorijo o sveti evharistiji. Pri vseh štirih oltarjih duhovnik pri blagoslovu z Najsvetejšim moli: »Nebeški blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« (www.ognjisce.com)


V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Francke Babič.
Molimo za pokoj njene duše.