Mašni nameni za teden od 5.10. do 11.10.

PON 5. 10.
Flora          
19.00 + Ciril Lanišnik (sv. Marija)
+ Leopold Medved

TOR 6. 10.
Bruno     
19.00 + Ivan Marodi (sv. Marija)
za zdravje v družini Zupančič

SRE 7. 10.
Rožnovenska Mati Božja    
7.00 za blagoslov in srečo otrok (sv. Marija)
19.00 + Janko Petan (bolnica)

ČET 8. 10.
Tajda    
19.00 priprošnja in zahvala za zdravje
za zdravje otrok in srečo v družini

PET 9. 10.
Dionizij in tovariši    
10.00 za pozabljene dobrotnike (dom upokojencev)
19.00 + Eva Žibert

SOB 10. 10.
Daniel    
7.00 + Mira, Vinko, Marija Sopotnik, Mateja Pesko in Justina Jeretin
+ iz družin Kösel, Gracar in Götz

NED 11. 10.
28. nedelja med letom    
8.00 + Stane Kranjc, obl. (sv. Marija)
10.00 za žive in pokojne farane
11.00 + Marija Štrajhar in starši Zavrl (sv. Katarina)

Oznanila za teden od 5.10. do 11.10.

Prihodki in odhodki: Septembra je imela župnija sv. Martin 3.167,01 € prihodkov in 1.861,83 € odhodkov. Župnija sv. Marija je imela 900,88 € prihodkov in 846,72 € odhodkov.

Mesec rožnega venca: Oktober je v Cerkvi posvečen molitvi rožnega venca. To ne pomeni, da ga molimo samo v oktobru, ampak da nas ves mesec opominja, da ga je hvalevredno moliti vse leto. Posamezne skrivnosti rožnega venca so  kratek povzetek evangelija. Molitev rožnega venca je lahko tudi priložnost, da se družinski člani še bolj povežejo v molitvi in s tem kličejo Božji blagoslov na vso družino. V naših cerkvah se v glavnem skozi vse leto, pred sveto mašo, moli rožni venec, zato ne bomo v zvezi s tem nič dodajali. Prav pa je, da bi se župljani, brez »uradnega« zbiranja v cerkvi, organizirali sami ali pa v skupinah. Kot rečeno, so k molitvi še posebej vabljene družine. V času, ko so pred nami civilizacijske spremembe, je molitev rožnega venca v zvezi s preseljevanjem narodov, še posebej aktualna. Ob tem naj nam bo v pomoč in v pogum spomin na bitko pri Lepantu 7. 10. 1571, ko se je s pomočjo molitve rožnega venca obranila nevarnosti Turkov. V spomin na ta dogodek obhaja cerkev god Rožnovenske Matere Božje.

Svetopisemski maraton: Svetopisemski maraton na slovenski ravni bo potekal med 11. in 18. 10. pri sv. Jožefu v Ljubljani. Kakor zadnjih nekaj let se bomo tudi mi udeležili enega izmed terminov. Naš termin je rezerviran za četrtek, 15. 10. med 22.00 in 0.00. Kdor se želi udeležiti maratona, naj se prijavi pri Gregorju Špajzerju. Geslo letošnjega maratona je »V ljubezni ni strahu« (1 Jn 4,18).

Mini svetopisemski maraton: Zadnjih nekaj let, v povezavi s svetopisemskim maratonom, tudi v Trbovljah, pri sv. Martinu, organiziramo mini svetopisemski maraton. Letos bo potekal od 10. 10. od 7.30 do 11. 10. do 9.30. Podobno kot za celodnevno češčenje je tudi za maraton zadaj na steklenih vratih pripravljen vpisni list.

Kateheza za odrasle: Redna kateheza za starše in ostale odrasle bo v ponedeljek, 12. 10. ob 19.45, v župnijski dvorani. Letošnja srečanja so namenjena spoznavanju evangelijskih knjig, v katerih je zapisano veselo oznanilo odrešenja. Poleg staršev veroučencev, se srečanja brez strahu udeležite tudi vsi tisti, ki bi radi poglobili krščansko življenje.

DIONIZIJ; 9. oktober

DIONIZIJ, (+ 285), god: 9. oktober

Sveti Gregor iz Toursa poroča o njem, da ga je papež Fabijan okoli leta 250 s šestimi drugimi škofi poslal iz Rima v Galijo, sedanjo Francijo, kjer je skupaj z duhovnikom Rustikom in diakonom Elevterijem umrl mučeniške smrti, vendar je poročilo o njegovem mučeništvu legendarno. Novejša raziskovanja so ugotovila, da so Dionizija iz Pariza zamenjali z Dionizijem iz Aten, o katerem poročajo Apostolska dela. Dionizij, prvi pariški škof, ki ga uvrščajo v skupino štirinajstih pomočnikov v sili, je eden od zavetnikov Francije in zavetnik Pariza. Po vsej verjetnosti je on postavil prvo krščansko Cerkev na otoku sredi reke Seine. Poročilo o njegovem mučeništvu je sicer okrašeno z legendarnimi dodatki, zanesljiv pa je podatek, da je bil s svojimi tovariši v trpljenju obglavljen na Montmartru leta 285. Pokopan je v benediktinski cerkvi v opatiji Saint Denis. Dionizija upodabljajo v škofovski obleki z odsekano glavo v desnici. Ker je bil obglavljen, ga časte kot zavetnika proti glavobolu.

Duhovna misel za 26. nedeljo med letom

»Ko bi se le vse Gospodovo ljudstvo spremenilo v preroke! Da bi Gospod dal nadnje svojega duha!« (4 Mz 11,29)

2015-40

http://nadezhdas.blogspot.si/2007/07/umiranje-in-minljivost-slabi-zdravniki.html

»VAŠE ZLATO IN SREBRO JE ZARJAVELO« (Jak 5,3)

Človek večino svojega časa in življenjskih moči porabi za fizično preživetje. Na to se pripravlja že od malih nog, ko že pri svojih starših vidi, da sta odsotna od doma, da bi družina preživela. Skoraj vsa šolska vzgoja je usmerjena v to, da si bo otrok pridobil uporabno znanje, da bo v življenju fizično preživel. Nazadnje se še usposablja še za poklic, s katerim naj bi si v življenju služil vsakdanji kruh. Ob vsem usposabljanju za lastno preživetje postaja človek usmerjen v ozek spekter življenja, ki je omejen zgolj na relaciji dom-šola-služba. Nekaj dni v letu si marsikdo še uspe vzeti nekaj časa zase, pa še te trenutke največkrat preživi v kontaktu s službo preko telefona in interneta. V vsej ihti za pridobivanje materialnih dobrin je človek postal ujet v ozek spekter, ki ga odvrača od življenja v povezavi z naravo. Kdaj si je kdo izmed nas vzel zjutraj čas, šel na kakšno razgledno vzpetino in v tišini opazoval sončni vzhod? Marsikdo, ki živi v »primitivnih kulturah« to počne še danes in je neizmerno bolj srečen kot mi. Si upamo izstopiti iz »centrifugalnega« načina življenja in povzdigniti pogled k lepotam, ki nam jih hoče podariti Gospod?