»Da se zaradi vzvišenosti razodetij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov poslanec« (2 Kor 12,7)

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/17.03.2013-1

HČI, TVOJA VERA TE JE REŠILA (Mr 5,34)

Večina ljudi, ob imenu Jezus, najprej pomisli na njegove čudeže. Res je, da je Jezus v času svojega javnega delovanja delal tudi čudeže ali kot jim še drugače rečemo, znamenja. Znamenja pa v prvi vrsti ni delal zato, da bi ljudem olajšal življenje, ampak zato, da bi se začeli spraševati o njegovem pravem poslanstvu. Ko je delal čudeže, jih tudi ni delal kar tako, ampak jih je delal na podlagi predhodne vere posameznikov ali skupine ljudi, katerim so bili čudeži namenjeni. Tudi v primeru žene, ki je trpela za krvavitvijo, je bolj kot njena ozdravitev, pomembna njena vera. Jezus ji ne reče »jaz sem te rešil«, ampak »tvoja vera te je rešila« (Mr 5,34). Tudi Jezusovo vstajenje, ki je njegov najpomembnejši čudež, in ki zamegli vse ostale čudeže, nima nobenega pomena, če vanj ne verujemo. Zato je v našem življenju bistvenega pomena, da se vsak dan sprašujemo po naši veri. Vsakdanja vpetost v vpeljane krščanske navade nas lahko oddalji od nenehnega spraševanja o veri oz. pripadnosti Bogu. V počitniških dneh, ko bomo nekoliko odmaknjeni od vsakdanjih delovnih obveznosti, premišljujmo o tem ali tudi nas (od)rešuje trdna vera.

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo« (2 Kor 5,17).

http://www.mladina.si/98308/h-woodski-exodus/

»ALI ŠE NIMATE VERE?« (Mr 4,40)

Ko so se Jezus in apostoli prepeljali s čolni na drugo stran Genezareškega jezera, jih je zajel vihar. Kljub neurju je Jezus spal, apostoli pa so bili zaradi tega vsi iz sebe in so začeli zganjati paniko. Če bi se tudi mi znašli v podobni situaciji, bi neurje verjetno doživljali podobno kot apostoli. Dogodek z viharjem na jezeru, nas lahko usmeri v razne viharje in pretrese, ki jih vsak izmed nas doživlja v toku svojega življenja. Ena izmed največjih zmot je ta, da želimo lastno življenje urediti tako, da bi ob njem doživljali popolno gotovost. Zato si skušamo poiskati finančno gotovost, prav tako pa skušamo zavarovati svoje življenje s plačevanjem življenjskih zavarovanj pri zavarovalnicah. Nič od naštetega nas ne bo odvrnilo od strahu, nasprotno, strah v nas se lahko še bolj poglobi. Edini, ki nas lahko osvobodi strahu je Gospod. Včasih imamo občutek kot da je Gospod zaspal v skrbeh našega življenja, vendar ta občutek v nas ustvarja naša nevera. Bolj kot vse materialne dobrine skupaj, nas varuje naš Gospod. Res je, da je vse naše življenje kot en sam vihar, vendar lahko ta vihar, na podlagi naše močne vere, pomiri Gospod.