MATIJA; 24. februar

MATIJA, apostol (+ 63), god: 24. februar  

Izvoljeno ljudstvo stare zaveze je sestavljalo dvanajst izraelskih rodov, Božje ljudstvo nove zaveze pa simbolično predstavlja dvanajst apostolov, ki jih je Jezus izbral iz vrst svojih učencev za svoje najožje sodelavce in nadaljevalce svojega poslanstva. Namesto Jezusovega izdajalca Juda Iškarijota, ki si je vzel življenje, so dvanajsteri po Gospodovem vnebohodu izvolili »nadomestnega apostola«. Volitve so opravili z žrebom, ki je določil Matija. Sveto pismo o apostolu Matiju ne pove nič drugega kot to, kar je zapisano o njegovi izvolitvi. O njegovem delovanju govori apokrifni spis Dejanja Andreja in Matija v mestu ljudožercev iz 2. stoletja, ki so si ga izmislili krivoverski gnostiki, ki so Matiju podtaknili evangelij po Matiju. Srednjeveška zlata legenda pripoveduje, da je apostol Matija misijonaril v Makedoniji kjer je storil veliko čudežev in nazadnje umrl kot mučenec. Staro izročilo pa govori, da je Matija oznanjeval evangelij najprej po Judeji, nato pa med pogani v Etiopiji, kjer je okoli leta 63 umrl mučeniške smrti. Kljub temu da vesoljna Cerkev slavi njegov god 14. maja, ga Slovenci, zaradi nagnjenosti k nostalgičnosti, obhajamo po stari liturgični ureditvi, 24. februarja.

Duhovna misel za 6. nedeljo med letom

»Blagor njim, ki ohranjajo Njegova pričevanja, ki ga z vsem srcem iščejo.« (Ps 119,2)

2014_08

http://www.bastabalkana.com/2012/12/besjeda-na-gori-pouke-i-govor-isusa-hrista

»VAŠ ’DA’ NAJ BO ’DA’ IN VAŠ ’NE’ NAJ BO ’NE’« (Mt 5,37)

Vsak kristjan bi moral imeti »zapisan v srce« Jezusov govor na gori. (Mt 5–7) Govor na gori se začne z »blagri«, kateri nas uvedejo v bistvene življenjske situacije, o katerih Jezus spregovori v celotnem govoru. Temeljna človekova drža, ki se izraža v celotnem govoru je odločnost. K temu nas usmerjajo tudi besede »vaš ’da’ naj bo ’da’ in vaš ’ne’ naj bo ’ne’.« (Mt 5,37) Te besede nam povedo, da je človek vsak dan pred izzivom sprejetja odgovornosti za vse, kar bo v tistem dnevu počel. Za človeka je velika skušnjava, da se izogiba odgovornosti in se hkrati rad izogiba situacijam, kjer bi moral jasno zavzeti določeno stališče. Še posebej je žalostno, da se tako obnašamo kristjani. Primer nesposobnosti odločitve so otroci, ki živijo na račun staršev praktično do njihove smrti. Pri tem nosijo odgovornost tako starši kot otroci. Starši bi morali otroke od zgodnjega otroštva vzgajati v smeri, da bodo čim prej odšli na svoje in si ustvarili lastne družine ali druge oblike samostojnega življenja. Primer takšne vzgoje nekdaj je bilo počitniško delo, kjer so si otroci zaslužili denar za šolske potrebščine. Če kdo, potem moramo biti kristjani zgled jasne odločitve za samostojno življenje v odgovornosti.

Mašni nameni za teden od 17.2. do 23.2.

PON 17. 2.
Mesrop Armenski     
18.00 + Ana Kokot
+ Rihard Drnovšek in starši Drstvenšek

TOR 18. 2.
Frančišek Regis Clet    
18.00 za nerojene otroke
+ Marjetka in Leopold Hočevar

SRE 19. 2.
Konrad iz Piacenze    
7.00 pokojni in živi iz družine Deželak
+ Marija Pliberšek

ČET 20. 2.
Sadot in perzijski mučenci    
18.00 + Alojz Jazbec, obl.
+ Kristjan Marodi

PET 21. 2.
Peter Damiani    
18.00 + Leopold in Mihaela Selevšek
za pokojni babici

SOB 22. 2.
Sedež apostola Petra    
18.00 + Sanja Gebauer, obl.
za domovino

NED 23. 2.
7. nedelja med letom    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Šikovc–Kušar (sv. Katarina)
10.00 + Marija Jarm

Oznanila za teden od 17.2. do 23.2.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo v ponedeljek, 17. 2. po sveti maši. Vabljeni vsi, ki vas zanima sporočilo Božje besede.

Duhovne vaje: Od 21. do 23. 2. bodo v Aninem domu, v župniji sv. Pavla, v Preboldu duhovne vaje za birmance. Povabljeni smo k molitvi, da bi duhovne vaje in celotna priprava na birmo pustiloa neizbrisen pečat na naših birmancih.

Pristop k svetemu obhajilu: Večina tistih, ki pristopate k svetemu obhajilu pristopate tako, da obhajanje vernikov poteka nemoteno. Za tiste, ki pa potek obhajanja motite z neustreznim pristopom, posredujem dobronamerna navodila. K svetemu obhajilu pristopamo v dveh vrstah. Kdor želi prejeti obhajilo na roke, naj dvigne roke približno v višino srca. Desna roka naj bo pod levo. Desna roka predstavlja prestol, na katerega pride Jezus pod podobo kruha na levo roko. Z desno roko primete hostijo in jo spoštljivo zaužijete. Takoj, ko zaužijete hostijo, se obrnete v smeri proti klopem, da ne zadržujete tistih, ki so v vrsti za vami. Če se obrnete v smeri proti sredini cerkve, zadržujete ostale, ki so za vami. Prav tako zadržujete vrsto, če se po nepotrebnem zaustavljate pred prezbiterijem in se celo priklanjate. Od trenutka, ko hostijo zaužijete, ni zunaj vas nikogar več, ki bi mu bilo potrebno izraziti spoštovanje, saj nosite živega Boga v svoji notranjosti. Prav tako ni primerno prejemati obhajilo samo na eno roko, ker to izraža nespoštovanje do Najsvetejšega. Prav tako je hostjo nedovoljeno zaužiti z zobmi ali jo celo gristi.

Možnost za pogovor: Duhovnik je na župniji predvsem iz razloga, da župljane usmerja v duhovnem življenju. Za resno krščansko življenje še zdaleč ne zadostuje samo obisk nedeljske svete maše in »kampanjske spovedi« pred prazniki. Kakor športna ekipa ne more računati na uspehe brez usmerjanja trenerja, tako ne morejo župljani živeti duhovnega življenja brez pomoči duhovnika. Prav tako je tragikomično, če je duhovnik na župniji v glavnem zaradi »servisnih storitev«, npr. izdaje potrdil, podeljevanja zakramentov po hitrem postopku, pokopavanja »nepoznanih kristjanov«, kot vzdrževalec materialnega imetja župnije, ipd. To je podobno kot če bi bil zidarski mojster znan, namesto po gradbenih delih, po pesniških zbirkah.