BENEDIKT LABRE; 16. april

Objavljeno ,

BENEDIKT LABRE, (1748–1783), god: 16. april

Rodil se je v vasi Amettes v Franciji kot prvi od petnajstih otrok. Starši so želeli, da bi vsaj eden izmed njih postal duhovnik. Najbolj sta računala na Benedikta, zato sta ga poslala k očetovemu bratu, ki je bil župnik. Ta je nečaku posredoval prvo znanje latinščine, vendar Benedikt ni kazal posebne vneme za učenje. Bolj sta ga pritegovala molitev in premišljevanje. Bil je nagnjen k samotarjenju, zato je žele vstopiti v kakšen samostan, kjer redovniki v samoti molijo. Po stričevi smrti je bil nekaj časa doma, potem pa so ga starši zaupali stricu po materini strani, ki je bil dober in spokoren duhovnik. Ta je Benedikta najprej priporočil kartuzijanom, ki so ga sprejeli, potem pa so ga zaradi pomanjkljive izobrazbe odslovili. Poskusil je biti pri trapistih, toda ko je bil v samostanu, je bil ves razdvojen. Po dveh mesecih mu je predstojnik svetoval: »Božja previdnost te ne kliče v naš samostan; pojdi, kamor ti veli notranji glas.« Benedikt je postal »blodeči romar« in v tem je našel svoj popolni notranji mir. Do smrti je živel kot romar in berač in na ta način v popolni svobodi oznanjal evangelij.

Duhovna misel za 2. velikončno, belo nedeljo

Objavljeno ,

»Ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20, 27)

2013_15

NE BOJ SE! JAZ SEM PRVI IN ZADNJI IN ŽIVI (Raz 1, 17)

Prva nedelja po veliki noči je nedelja treh imen: druga velikonočna nedelja, bela nedelja in nedelja Božjega usmiljenja. Z drugo velikonočno nedeljo zaključujemo velikonočno osmino, kar pomeni, da smo en velikonočni praznik v polnosti obhajali osem dni. Izraz »bela nedelja« se je uveljavil zaradi novokrščencev iz Cerkve v prvih stoletjih. Včasih so podeljevali zakrament krsta praviloma med sveto mašo velikonočne vigilije, med katero pride še posebej do izraza krstno bogoslužje. Novokrščenci, ki so bili odrasli ljudje, pa so potem prišli naslednjo nedeljo k sveti maši v belih oblačilih, zaradi česar se je za to nedeljo uveljavil izraz »bela nedelja«. Izraz »nedelja Božjega usmiljenja« pa se uveljavlja v zadnjih letih. S tem želi Cerkev poudariti potrebnost nenehnega obnavljanja krstne milosti, katero izgubljamo z grehom, v katerega ljudje nenehno padamo. Krstno milost vedno znova obnovimo z iskrenim kesanjem in pristopom k zakramentu sprave. Vse to pa prihaja od križanega in vstalega Gospoda, ki je edini odrešenik človeštva. Ne glede na ogromno število ponudb t. i. odrešenikov, je Jezus Kristus »prvi in zadnji«, ki daje polnost življenja.

Mašni nameni za teden od 8.4. do 14.4.

Objavljeno ,

PON 8. 4.   
Julija Billiart
19.00 za blagoslov novorojenke
+ Albert in Berta Hribšek

TOR  9. 4.
Valtruda    
19.00 + Marija Kern
v zahvalo Bogu za zdravje po operaciji

SRE 10. 4.
Ezekiel    
7.00 + Marija in Ivan Lanišnik
+ Ana in Ivan Gašparič

ČET 11. 4.
Stanislav  
19.00 + Ivan Vozelj
+ Rozalija Kralj (v odsotnosti)

PET 12. 4.
Jožef Moscati    
19.00 + Kristjan Marodi in Matevž Kahne
v čast presveti Trojici in za duše v vicah (v odsotnosti)

SOB 13. 4.
Ida    
8.00 + Ivan Marodi (sv. Miklavž)
19.00 + iz družin Čop in Cestnik

NED 14. 4.
3. velikonočna    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Ivan Štrajhar (sv. Katarina)
10.00 + Hinko Drnovšek in zakonca Kleiber
+ Marija Jazbec, obl. (v odsotnosti)

Oznanila za teden od 8.4. do 14.4.

Objavljeno ,

Prihodki in odhodki: V mesecu marcu je imela župnija 3.180,46 € prihodkov in 3.692,34 € odhodkov.

Sveti krst: Danes sprejemamo v skupnost kristjanov Andraža Smodiš, sina Borisa in Mojce Smodiš. Molimo za vso družino, da bi vedno bolj postajala »domača Cerkev«.

Verouk: Z rednim veroukom bomo nadaljevali, v ponedeljek, 8. aprila.

Srečanje za starše in ostale odrasle: Redno srečanje bo v ponedeljek, 8. 4.; po sveti maši. Tema srečanja bo »Osvobojen človek v Kristusovem veselju«.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo v torek, 9. 4., po sveti maši.

Duhovne vaje: Med 11. in 14. 4. bodo v Kančevcih duhovne vaje za zakonce. Na duhovne vaje ste vabljeni vsi zakonci, ne samo tisti, ki ste aktivni člani kakšne izmed zakonskih skupin. Prijavite se do 7. 4., pri Gregorju Špajzerju ali v župnišču.

Prvo sveto obhajilo: K prvemu svetemu obhajilu bo pristopilo pet veroučencev iz obeh trboveljskih župnij. Slovesnost bo v nedeljo, 12. 5., ob 10.00. Molimo za prvoobhajance in njihove starše, da bi bil središče njihovih družin evharistični Kristus.

Sveto pismo: V Martinovem kotu lahko po 34 € kupite Sveto pismo, ki je opremljeno z razlagami posameznih vrstic v opombah. Prav tako je vsaka svetopisemska knjiga opremljena z razlago. Če želimo zares zaživeti kot kristjani, moramo brati in poslušati Božjo besedo, kar uresničimo, če beremo Sveto pismo. Nerazumljivo je, da obstajajo družine, ki same sebe razglašajo za krščanske, v hiši pa nimajo Svetega pisma.

Romanje župnijskih sodelavcev: Romanje bo v soboto, 8. 6. Naš osrednji cilj bo Oglej. Leta 811 je cesar Karel Veliki določil reko Dravo za mejno reko med metropolijama Oglej in Salzburg. Današnje slovensko ozemlje je tako v večini pripadlo oglejski metropoliji. Ta meja je ostala nespremenjena do jožefinskih reform leta 1788.

Drže pri sveti maši: V naši župniji se je lepo uveljavila pravilna drža, ki je predpisana v dokumentu »Splošna ureditev rimskega misala«. Posebej med prazniki, ko so pri sveti maši navzoči tudi ljudje od drugod in tudi takšni, ki so bolj redki obiskovalci svete liturgije, se zgodi, da prihaja do nepravilnosti. Ob tem se zgodi, da tudi tisti, ki smo do takrat uporabljali pravilno držo, spet hitro prevzamemo napačno. Zato v zvezi z držami med sveto mašo navajam omenjeni dokument: »Verniki naj stojijo od začetka vstopnega speva ali ko gre duhovnik k oltarju, do vključno prošnje; med petjem aleluje pred evangelijem; med evangelijem; med vero in prošnjami za vse potrebe; od povabila Molite bratje pred prošnjo nad darovi, do konca maše. Sedijo naj med berili pred evangelijem in med psalmom; med pridigo in med pripravljanjem darov pri darovanju; če se zdi primerno, tudi med sveto tihoto po obhajilu. Klečijo naj pri spremenjenju, razen, če jih ovira bolezen, tesen prostor, veliko število navzočih ali iz drugih pametnih razlogov. Tisti, ki pri spremenjenju ne klečijo, pa naj se globoko priklonijo, ko mašnik poklekne pri spremenjenju.« (RM 43) Najbolj aktualno za nas je, da če je le mogoče klečimo (ali vsaj stojimo) od konca »Svet« do »Oče naš«.

Mašni nameni: Spet prihaja čas »suhih krav«, vsaj kar se tiče mašnih namenov. Zato prosim, da poskrbite in obudite čut za darovanje v določen namen, kateri naj bo pri sveti maši še posebej izpostavljen. Pri tem naj spomnim, da mašni nameni niso namenjeni samo za pokojne, ampak tudi za žive, prav tako pa lahko darujemo svete maše za določen namen, ki je trenutno aktualen v našem ali v življenju kašnega drugega človeka.