Mašni nameni za teden od 4.3. do 10.3.

Objavljeno ,

PON 4. 3.
Kazimir    
18.00 + Viktor Strašek, obl.
po namenu

TOR 5. 3.
Olivija    
18.00 + Viktor Ceferin
po namenu

SRE 6. 3.
Koleta    
7.00 v zahvalo za srečno vrnitev
po namenu

ČET 7. 3.
Perpetua in Felicita    
18.00 + Anton, obl. in Viktorija Naglič
+ Ivan Vozelj

PET 8. 3.
Janez od Boga    
18.00 + Ana, Amalija in Mihael Hild
v zahvalo

SOB 9. 3.
Frančiška Rimska    
8.00 + Ivan Marodi (sv. Miklavž)
18.00 Francka Šurk

NED 10. 3.
4. postna nedelja    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + za zdravje v družini (sv. Katarina)
10.00 živi in pokojni iz družin Režun in Schneider

Oznanila za teden od 4.3. do 10.3.

Objavljeno ,

Izpraznjen apostolski sedež: 28. 2. je z odstopom papeža Benedikta XVI. nastopilo obdobje izpraznjenega sedeža, ki bo trajalo do izvolitve novega papeža. Vsi verniki smo povabljeni, da molimo za 117 kardinalov volivcev, da bi v moči Svetega Duha izbrali papeža, ki bo znal Katoliško cerkev prilagoditi duhu tretjega tisočletja.

Postni dar: Ob petkih poteka postna akcija slovenske Karitas »Petkov postni dar«. Darovi so namenjeni za ljudi v stiski. Darove lahko darujete v škatlo pred prezbiterijem.

Križev pot: Postna pobožnost poteka v župnijski cerkvi, ob petkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.30. Ob petkih bodo križev pot oblikovale posamezne župnijske skupine. Razpored skupin: 8. 3. veroučenci, 15. 3. bralci, 22. 3. svetopisemska skupina, 29. 3. župnijski pastoralni svet (ob 15.00).

Priložnost za spoved: Priložnost za spoved je vsak dan, pol ure pred sveto mašo. Kdor želi spoved ali duhovni pogovor izven navedenih terminov, naj me, prosim, pokliče. Prosim, da skušate opraviti spoved do velikega tedna, da ne bo tik pred veliko nočjo nepotrebne gneče.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo v ponedeljek, 4. 3., po sveti maši. Vabljeni vsi, ki vas zanima sporočilo Božje besede.

Nedeljska sveta maša ob 8.00: Tako kot danes smo si že pred enim letom postavljali vprašanje o smiselnosti nedeljske jutranje svete maše. Razloga sta slab obisk in »apatično spremljanje duhovnikove predstave«. Še posebej izpostavljam nesodelovanje pri petju mašnih pesmi. Skupina vernikov se je lansko leto zavezala, da bo pri sveti maši sodelovala, če bodo na voljo pesmarice, katere smo lansko poletje tudi nabavili. Organist ali njegov asistent pred vsako pesmijo napove številko pesmi. Opaziti pa je, da velika večina niti ne odpre pesmaric in s tem vidno pokaže nezainteresiranost za sodelovanje. Smiselnost darovanja svete maše je ravno v sodelovanju skupnosti in ne v bolj ali manj posrečeni »predstavi« duhovnika. V kolikor se do počitnic sodelovanje ne bo izboljšalo, bodisi po številu vernikov bodisi, kar se tiče petja, nedeljske svete maše ob 8.00 ne bo več.

Postno spokorno bogoslužje: Postna priprava na spoved z izpraševanjem vesti in spovedovanje bo v soboto, 16. 3. ob 16.00. Bogoslužje bo vodil lazarist Borut Pohar, poleg njega bomo za spovedovanje na voljo še trije duhovniki.

Frančiška Rimska; 9. marec

Objavljeno ,

FRANČIŠKA RIMSKA (1384 – 1440),  god: 9. marec

Frančiška je bila iz plemenitega rodu, doma iz Rima. Že kot majhna deklica je v sebi začutila željo, da bi šla v samostan, toda oče jo je po tedanji navadi obljubil v zakon mlademu plemiču Lorenzu Ponzianiju. Duhovni voditelj ji je svetoval, naj se očetovi volji ne upira. Poročila se je, ko še ni dopolnila trinajst let. Dobila je moža, ki ji je bil duhovno soroden: srčno pobožen, v preizkušnjah vdan v Božjo voljo in poln spoštovanja do svoje soproge. Frančiška se je trudila, da bi zakonsko življenje združevala z resnično pobožnostjo. Njeni življenjepisci pravijo, da je vsak dan našla čas za molitev, zraven pa je bila skrbna gospodinja, svojim otrokom najboljša mati pa še blaga mati neštetim rimskim revežem ter več kot trideset let usmiljena strežnica v rimskih bolnišnicah. Rodila je šest otrok, od katerih so trije umrli kmalu po rojstvu, ena hčerka je umrla petletna, eden od sinov pa pri devetih letih. Starše je preživel samo Janez Krstnik in prav zanj je Frančiška žrtvovala svoje življenje. Ko mu je v bolezni stregla si je nakopala neozdravljivo bolezen.

Duhovna misel za 2. postno nedeljo

Objavljeno ,

»Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati?« (Ps 27, 1)

2013_09

UČENIK, DOBRO JE, DA SMO TUKAJ (Lk 9, 33)

Dogodek Jezusovega spremenjenja na gori spremljajo trije Jezusovi najbližji učenci: Peter, Janez in Jakob. Ko Peter zagleda Jezusa v velikem veličastvu, začuti neizmerno ugodje, v katerem vzklikne: »Učenik, dobro je, da smo tukaj.« Učenci pa z Jezusom niso doživljali samo lepih in veličastnih trenutkov, ampak tudi trpljenje, kar jih je pripeljalo do tega, da so ga vsi zapustili. Isti Peter, ki je ob Jezusovem spremenjenju začutil ugodje, je Jezusa zatajil, ko je ta doživljal krivično sojenje in sramotenje, preden so ga križali. Tudi mi večkrat doživljamo ugodje, še posebej ob kakšnih velikih shodih, kjer nas dviga moč množice. Vprašanje pa je, kako smo blizu Gospodu takrat, ko doživljamo trpljenje in se čutimo od vseh zapuščeni? Krščanstvo ni privilegirana religija triumfalizma, ampak vdana vera v prenašanje vsakdanjega življenjskega križa. Jezus je osamljen, zapuščen in osramočen od množice, vdano nosil svoj križ na Kalvarijski grič. Pred tem se prikaže svojim učencem v svojem veličastvu zato, da bi v trenutkih »noči vere« lažje našli smisel vere v Gospoda. Tudi kristjani 21. stoletja črpamo moč v veselih trenutkih, da nam je potem lažje v urah »noči vere«, ki so sestavni del našega življenja.