Oznanila za teden od 28.1. do 3.2.

Nedelja Svetega pisma: Današnja nedelja je posvečena Svetemu pismu. Branje in premišljevanje Svetega pisma je temelj krščanskega življenja. Kdor bere Božjo besedo lahko pričakuje, da bo slišal Božji glas. Kdor pa ima Sveto pismo samo zato, da z njega briše prah, ne more reči, da je kristjan. Sloviti prevajalec Svetega pisma sv. Hieronim je zapisal;: »Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa.«

Molitvena skupina: Srečanje molitvene zveze za duhovne poklice bo v torek, 29. 1., po sveti maši.

Svečnica: Gospodovo darovanje ali svečnica je zadnji praznik, ki je vezan na božič, ni pa v božičnem času, ampak v liturgičnem času med letom. Jožef in Marija sta Jezusa štirideseti dan po njegovem rojstvu darovala v jeruzalemskem templju in se s tem zahvalila Bogu za dar otroka. Ob tem lahko razmišljamo o neprecenljivem daru človeškega življenja, ki prihaja od Boga. Vsak izmed nas se lahko zahvali Gospodu za življenje. Tisti pa, ki imate otroke, se zahvalite Gospodu, da vas je izbral za sodelavce pri posredovanju življenja.

Prvi dnevi v mesecu: Kakor vsak mesec, tudi tokrat še posebej spomnim na prvi petek, ko po domovih obiskujem tiste, ki ne morejo v cerkev. Prepričan sem, da bi si še marsikdo želel obiska duhovnika, če bi se mu pomen obiska predstavilo na pravilen način. Marsikdo misli, da duhovnik pride samo k tistim, ki so pred pragom večnosti. Pri tem ima posebno težo zakrament bolniškega maziljenja, ki je namenjen tistim, ki so resno bolni. To je hkrati tudi zakrament ozdravljanja in ne zakrament za umirajoče. Ker v večini primerov ljudje čakajo do zadnjega trenutka, se ga je zato prijelo ljudsko ime zakrament za umirajoče.

Prvi petek in prva sobota: Ob prvih petkih se še posebej izročamo Srcu Jezusovemu, ob prvih sobotah pa Srcu Marijinemu. Posvetitev dobi pravi namen, če s skesanim srcem pristopimo k zakramentu sprave. Ob letu vere je Marija razglašena za zavetnico nove evangelizacije, zato smo še posebej povabljeni k pobožnosti petih prvih sobot v letošnjem letu. Od februarja dalje bomo pet prvih sobot poleg posvetitve Marijinemu srcu molili molitev: »Moj Bog, verujem vate, molim te, upam vate in te ljubim nadvse. Prosim te odpuščanja za tiste, ki ne verujejo, ne molijo, ne upajo in te ne ljubijo.«

TOMAŽ AKVINSKI; 28. januar

TOMAŽ AKVINSKI, (1225–1274), god: 28. januar

Rodil se je na gradu Roccasecca blizu mesta Aquino, ki je na pol poti med Rimom in Neapljem. Njegov oče Landulf, ki je bil manjši fevdalec, je želel, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ti so bistrega dečka poslali v Neapelj, da bi študiral na tamkajšnji univerzi. V Neaplju je Tomaž spoznal brate pridigarje, ki se imenujejo dominikanci. Njihov način življenja ga je tako prevzel, da je proti pričakovanjem in proti volji svojega očeta sklenil postati dominikanski redovnik. Predstojniki so ga poslali na študij v Pariz. Na teološki fakulteti pariške univerze je predaval tudi Albert iz Kölna, ki je hitro spoznal Tomaževe sposobnosti. Pridobil ga je, da je preučeval znanost in misel stare Grčije, kakor jo je v svojih delih povzel veliki filozof Aristotel. Albert je hotel, da bi Aristotelovo misel vključili v krščansko kulturo, kar je Tomažu v popolnosti uspelo. Aristotelovo filozofijo je očistil poganskih prvin in razvil v luči svojih načel. Svoj teološki nauk je strnil v dveh zajetnih delih Summa theologica in Summa contra gentiles.

Duhovna misel za 2. nedeljo med letom

»Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh.« (1 Kor 12, 5–6)

KARKOLI VAM REČE, STORITE (Jn 2, 5)

Marija, Božja Mati,  v Svetem pismu spregovori šestkrat. Njene zadnje besede so besede iz svatbe v Kani Galilejski, ki so zapisane v Janezovem evangeliju: »Karkoli vam reče, storite.« (Jn 2, 5) Kljub temu da je v Svetem pismu malo Marijinih besed, jih verjetno manj upoštevamo, kot pa tiste, ki naj bi jih povedala pri svojih prikazovanjih. Pri tem razmišljanju ne gre za polemiko o verodostojnosti Marijinih prikazovanj, ampak za pravilno umestitev Božje besede v življenje kristjana. Bistvo Marijinih svetopisemskih besed je v tem, da je v ponižnosti in hvaležnosti popolnoma predana Bogu. Njene zadnje besede »Karkoli vam reče, storite.«, nam jasno povedo, da je Jezus Kristus tisti, ki ga moramo poslušati z vsem srcem in z vso predanostjo. Marija je vzor ponižne vernice, ki postavlja Boga v središče svojega življenja. Zato je njeno sporočilo iz Svetega pisma povsem dovolj za naše krščansko življenje. Karkoli naj bi že sporočala na mestih prikazovanja, ima manjšo vrednost kot pa sporočilo v Svetem pismu. Za kristjana je temeljna knjiga Sveto pismo, zato vsa druga literatura, v primerjavi s Svetim pismom, zavzema obrobno mesto. Naj bo Božja beseda luč na naši življenjski poti.

Mašni nameni za teden od 21.1. do 27.1.

PON 21. 1.
Agnes (Neža)              
18.00 + Jože Sardinšek in starši
živi in pokojni Šinkovec

TOR 22. 1.
Vincencij    
18.00 + Gizela Požun
+ iz družin Bokal in Rovšek

SRE 23. 1.
Zaroka Marije in Jožefa    
7.00 za nerojene otroke
+ Ana in Polde Hribovšek

ČET 24. 1.
Frančišek Saleški    
18.00 za zdravje v družini Jager in Ahac
+ Danijel in Erika Žlof

PET 25. 1.
Spreobrnitev apostola Pavla    
18.00 za srečno zadnjo uro
v zahvalo Bogu, Materi Božji in svetnikom

SOB 26. 1.
Timotej in Tit    
18.00 + Jože in Nežka Kržišnik, obl.
živi in pokojni iz družine Ahac

NED 27. 1.
3. nedelja med letom    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + France Zupan (sv. Katarina)
10.00 + Peter Schneider, obl.