Mašni nameni za teden od 25.6. do 1.7.

Objavljeno ,

PON 25. 6.
Dan   državnosti                
19.00 + Erika Žlof
za spreobrnjenje grešnikov in za duše v vicah

TOR  26. 6.
Jožef Marija Escrivá
19.00 + Stanislav Podbregar
+ Vesna in Jože Berakovič in starši Razdrh

SRE 27. 6.
Ema Krška
7.00 + Jakob Jan
+ iz družine Žgajnar in Kruljc

ČET 28. 6.
Irenej Lyonski
19.00 + Stojan Šimec
+ Franc Lokan

PET 29. 6.
Peter in Pavel
9.00 + Maksimilijan Kozel (sv. Katarina)
19.00 + Peter Schneider in Režunovi

SOB 30. 6.
Prvi mučenci rim. Cerkve
19.00 + Marija Angelika in Karel Pevec
po namenu (v odsotnosti)

NED 1. 7.
13. nedelja med letom
8.00 + Kristjan Marodi in Marjan Kozjek (sv. Katarina)
10.00 za žive in pokojne farane

Ema Krška; 27. junij

Objavljeno ,

Ema Krška, (983 – 1045), god: 27. junij

Rodila naj bi se na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Čeprav je bila plemiškega rodu, se je počutila domačo med preprostimi in revnimi. Na rodbinskih posestih v Posavju in na Koroškem so bili podložniki večinoma Slovenci. Mlado Emo so starši poslali na nemški dvor, da bi se naučila uglajenega vedenja in, da bi se primerno izobrazila. Na dvoru je Ema srečala Vilijema, mejnega grofa Savinjske marke, svojega bodočega moža. Vilijem in Ema sta bila upravitelja precejšnjega dela sedanjega slovenskega ozemlja. Bila sta blaga in ljudem naklonjena zemljiška gospoda. Živela sta v skladnem zakonu, toda njuna družinska sreča je trajala malo časa. Imela sta dva sinova: Vilijema in Hartviga; slednji je umrl že v otroških letih. Potem je Ema izgubila še moža. Leta 1035 je v bojih za oblast med cesarjem in samopašnim velikašem Adalberonom padel še njen sin Vilijem. Ko je Ema ostala sama, se je odrekla vsemu in je začela velikodušno razdeljevati svoje imetje v korist ljudstva in Cerkve. Njeno največje delo je samostan benediktink v Krki na Koroškem.

Oznanila za teden od 25.6. do 1.7.

Objavljeno ,

Petrov novčič: Nabirka na praznik apostolov Petra in Pavla se imenuje tudi Petrov novčič. To je edina nabirka v letu, ki jo pošljemo na Sveti sedež v Vatikan. Seveda jo bomo poslali tudi iz naše župnije, če bo kdo organiziral nabirko.

Molitvena skupina: V torek, 26. 6. po sveti maši, bo srečanje molitvene zveze za duhovne poklice.

Oratorij: Prvi teden v juliju bo v naši župniji potekal oratorij, ki je namenjen otrokom iz obeh Trboveljskih župnij. Prosim, da se čim prej prijavite v župnišče ali Maji Žibret, voditeljici oratorija. V oratorijsko dogajanje bomo vključili tudi letošnje birmance, ki se bodo na ta način lahko izkazali kot župnijski sodelavci. Prispevek za vsakega udeleženca oratorija je 17 €.

Korekcija urnika svetih maš: V juliju in avgustu bo nedeljska sveta maša v župnijski cerkvi ob 10.00, pri sv. Katarini pa ob 8.00. V bistvu se ne bo spremenilo nič, razen to, da bo marsikdo potreboval kakšno minuto več do cerkve. Ob tem se bo pokazalo ali smo pripravljeni za srečanje z Jezusom Kristusom tudi kaj žrtvovati? Nedavno smo na predavanju za škofe in duhovnike v Celju slišali, ko je predavatelj p. Marko Rupnik dejal: »Prava vera se bo pokazala takrat, ko bodo ljudje pripravljeni iti k sveti maši tudi 120 km daleč.« Glede na to, da je število letošnjih novomašnikov desetkrat nižje kot pred štiridesetimi leti, lahko sklepamo, da se bo v nekaj letih to tudi zares zgodilo.

Mašniška posvečenja 2012: Na praznik apostolskih prvakov Petra in Pavla bodo prejeli drugo stopnjo zakramenta svetega reda: Celjska škofija: Ivan Šumljak, roj. 18. 5. 1984, župnija Zibika. (posvečenje bo v celjski stolnici, 29. 6. ob 16.00) Ljubljanska nadškofija: Matevž Mehle, roj. 30. 8. 1987, župnija Mengeš. Frančiškan: Jan Cvetek, roj. 18. 12. 1981, župnija Bohinjska Bistrica. Salezijanec: Gašper Otrin, roj. 22. 2. 1983, župnija Domžale.
Lazarist: Borut Pohar, roj. 26. 3. 1982, župnija Selca. Minorita: Andrej Sotler, roj. 30. 7. 1981, župnija Radovljica; Aleš Mohorčič, roj. 22. 12. 1978, župnija Vrabče. Če kdo ve za kakšen zadržek, naj to sporoči na pristojen škofijski ordinariat ali provincialat redovne skupnosti.

Duhovna misel za 11. nedeljo med letom

Objavljeno ,

»Dobro je, Gospod, da te slavimo, da prepevamo tvojemu imenu, Najvišji.« (Ps 92, 2)

HODIMO V VERI IN NE V GLEDANJU (2 Kor 5, 7)

V neki hiši je zagorelo. Iz hiše so se rešili vsi, razen enega dečka. Vsi izhodi so bili v plamenih, edina rešitev za dečka je bil skok skozi okno. Oče, ki je bil na dvorišču, je zaklical dečku naj skoči skozi okno. Deček je podvomil: »Kako naj skočim, če pa ničesar ne vidim, ker je vse v dimu?« Oče mu je odvrnil: »Ne boj se! Jaz te dobro vidim, zato le pogumno skoči.« Deček je zaupal očetu, skočil, pristal v njegovem naročju ter se rešil. Podobne zgodbe vsakega od nas spremljajo na poti skozi življenje. V življenju se velikokrat znajdemo v situacijah, ki se nam zdijo brezizhodne. V času krize veliko ljudi doživlja materialni zlom, iz katerega ne vidijo rešitve. Tudi na področju medsebojnih odnosov je veliko polomov, še posebej v zakonskih zvezah. Če bi imeli v sebi zakoreninjeno vero, potem bi vse te zlome jemali kot preizkušnjo, ki se ji reče križ. Ker pa sta besedi križ in trpljenje postali v našem vsakdanjiku tujki, doživljamo na točki življenjskega poloma obup, namesto da bi popolnoma zaupali Božji previdnosti. Zato jemljimo krizne življenjske situacije kot priložnost za poglobitev naše vere, da se bomo brez skrbi vrgli v objem nebeškega Očeta.