Bertold; 29. marec

Bertold (+ 1195), god: 29. marec

Bertold velja za začetnika karmeličanskega reda. Ta strogi red, ki časti Boga z molitvijo in pokoro, na slovenskih tleh nima nobenega samostana, obstajata pa samostana karmeličank v Sori in v Mirni peči. Red nosi imel po gori Karmel, kjer je bil ustanovljen, v času križarskih vojn. Ko so ob koncu 11. stoletja prišli v Sveto deželo križarji in z njimi nekateri romarji, so se namenili, da na gori Karmel ustanovijo nov samostan. Menihi so imeli stroga pravila. Od popoldneva do končane jutranje molitve so vsi molčali, meso pa so smeli uživati le bolni bratje, drugi pa so se ostro postili od povišanja sv. križa (14. september) do velike noči. Kljub strogim predpisom je število redovnikov naraščalo. Redovna pravila karmeličanskega reda je potrdil papež Honorij III. leta 1226. Raziskovalci si niso edini glede vloge Bertolda pri ustanovitvi reda, dejstvo pa je, da je bil prvi predstojnik.

Mašni nameni za teden od 26.3. do 1.4.

PON 26. 3.
Evgenija                        
19.00 + Marija Jurečič in sorodniki
+ Ljudmila Babič, obl.

TOR  27. 3.
Gelazij    
19.00 + Francka Čop
+ Božičevi

SRE 28. 3.
Marija Praška    
7.00 + Irena Rus
+ Rozalija Kralj

ČET 29. 3.
Bertold    
19.00 + iz družine Hribšek
+ Leopold Medved

PET 30. 3.
Amadej    
19.00 + Cvetka Bola
+ Janez in vsi pokojni iz družine Pečjak

SOB 31. 3.
Benjamin  
19.00 + Cvetka Bola
prošnja k Brezjanski Materi Božji za ozdravitev

NED 1. 4.
6. postna nedelja – cvetna    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Ana in Franc Kovačec (sv. Katarina)
10.00 + Zofija Centrih

Lea; 22. marec

Lea (+ okoli 384), god: 22. marec

Lea je bila mlada vdova. Poročena je bila z uglednim in bogatim Rimljanom, čigar ime ni znano. Mož ji je kmalu umrl, zato so ji svetovali naj se drugič poroči. Za njeno roko se je potegoval Vecij Agorij Pretekstat, mlad in sposoben mož, ki je bil v javnosti znan kot zagovornik poganstva. Lea se z njim ni marala poročiti. Gotovo je odločala tudi razlika v veri. Lea se je najprej vključila v družbo asketinj okrog vdove Marcele, kjer je bil njen duhovni voditelj sveti Hieronim. Kasneje pa je prevzela vodstvo podobne bogoljubne družbe na svojem posestvu v Ostiji, kamor se je umaknila. V svojo družbo je sprejela tudi svoje služabnice in jih učila bolj z zgledom, kakor z besedo. S tem je pokazala evangeljski čut za enakost vseh ljudi v Kristusu. V marcu leta 384 je Lea v Ostiji umrla, istočasno je v Rimu izdihnil izvoljeni konzul Vecij, njen nekdanji snubec. Sveti Hieronim je njuno smrt ponazoril s podobo bogatina (Vecij) in ubogega Lazarja (Lea): prvi trpi v peklenskem ognju, ona pa se veseli v rajskem poveličanju. Seveda je ta primerjava pretirana, po drugi strani pa pomembna zato, ker v njej poveličuje kreposti umrle svetniške vdove.

Duhovna misel za 4. postno nedeljo

»Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Ef 2, 9)

PO MILOSTI STE BILI NAMREČ REŠENI (Ef 2, 5)

Ljudje si za veliko stvari, ki jih dosežemo v življenju, pripisujemo zasluge. Če dosežemo učne, poslovne, športne ali katere druge uspehe, se pred drugimi radi pohvalimo. Ob tem pa pozabljamo, da ni naša zasluga, da smo se rodili, poleg tega so nam tudi talenti podarjeni. Če pa po drugi strani grešimo, se pred drugimi  težko izpostavimo, naredili pa bi vse, da ljudje ne bi spoznali naše grešnosti. Vendar pa je pri grešnosti stvar obratna, kot pri uspehih, ki so navedeni zgoraj. Za naš osebni greh odgovornosti ne nosi nihče drug, kot pa le mi sami. V tem primeru bi bili lahko prepuščeni samemu sebi in bi zaradi grešnosti bili obsojeni na propad. Vendar Bog zaradi svojega usmiljenja ni mogel gledati propadajoče grešno človeštvo, ampak je poslal svojega Sina, da je prevzel greh človeštva in ga s trpljenjem, smrtjo in vstajenjem za vedno uničil. Jezus Kristus je s svojo krvjo opral naše grehe in našo krivdo za greh. Vsak človek je osvobojen greha v trenutku iskrenega kesanja in izpovedi grehov. Ali pred drugimi kdaj pohvalim Jezusa, da mi odpušča grehe, za katere sem sam kriv in me s tem napravlja nesmrtnega?