Bertold (+ 1195), god: 29. marec

Bertold velja za začetnika karmeličanskega reda. Ta strogi red, ki časti Boga z molitvijo in pokoro, na slovenskih tleh nima nobenega samostana, obstajata pa samostana karmeličank v Sori in v Mirni peči. Red nosi imel po gori Karmel, kjer je bil ustanovljen, v času križarskih vojn. Ko so ob koncu 11. stoletja prišli v Sveto deželo križarji in z njimi nekateri romarji, so se namenili, da na gori Karmel ustanovijo nov samostan. Menihi so imeli stroga pravila. Od popoldneva do končane jutranje molitve so vsi molčali, meso pa so smeli uživati le bolni bratje, drugi pa so se ostro postili od povišanja sv. križa (14. september) do velike noči. Kljub strogim predpisom je število redovnikov naraščalo. Redovna pravila karmeličanskega reda je potrdil papež Honorij III. leta 1226. Raziskovalci si niso edini glede vloge Bertolda pri ustanovitvi reda, dejstvo pa je, da je bil prvi predstojnik.

Lea (+ okoli 384), god: 22. marec

Lea je bila mlada vdova. Poročena je bila z uglednim in bogatim Rimljanom, čigar ime ni znano. Mož ji je kmalu umrl, zato so ji svetovali naj se drugič poroči. Za njeno roko se je potegoval Vecij Agorij Pretekstat, mlad in sposoben mož, ki je bil v javnosti znan kot zagovornik poganstva. Lea se z njim ni marala poročiti. Gotovo je odločala tudi razlika v veri. Lea se je najprej vključila v družbo asketinj okrog vdove Marcele, kjer je bil njen duhovni voditelj sveti Hieronim. Kasneje pa je prevzela vodstvo podobne bogoljubne družbe na svojem posestvu v Ostiji, kamor se je umaknila. V svojo družbo je sprejela tudi svoje služabnice in jih učila bolj z zgledom, kakor z besedo. S tem je pokazala evangeljski čut za enakost vseh ljudi v Kristusu. V marcu leta 384 je Lea v Ostiji umrla, istočasno je v Rimu izdihnil izvoljeni konzul Vecij, njen nekdanji snubec. Sveti Hieronim je njuno smrt ponazoril s podobo bogatina (Vecij) in ubogega Lazarja (Lea): prvi trpi v peklenskem ognju, ona pa se veseli v rajskem poveličanju. Seveda je ta primerjava pretirana, po drugi strani pa pomembna zato, ker v njej poveličuje kreposti umrle svetniške vdove.