Duhovna misel za Jezusov krst

»V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu.« (Iz 40, 3)

NAD TEBOJ IMAM VESELJE (Lk 3, 22)

Veseli smo vsakega človeka, ki nam stori kaj dobrega. Veseli smo tudi, če mi sami storimo kaj dobrega drugemu. Vprašanje pa je, če smo veseli tudi tistega, ki nam stori kaj slabega ali nas celo razočara? Bog nima omejitve z veseljem nad človekom. Veseli se vsakega, tistega, ki dela dobro in tistega, ki dela slabo. Razlika je v tem, da se Bog ne veseli slabega dejanja. To pomeni, da je potrebno razlikovati med osebo in med dejanjem, ki ga oseba stori. Če se z dejanjem nekoga ne strinjam, ne pomeni, da se ne strinjam z osebo, ki je dejanje storila. Če se ne strinjam z osebo, potem je potreben samo še splet zunanjih okoliščin, da to osebo tudi fizično onemogočim. Praznik Jezusovega krsta je praznik veselja nad Božjim otroštvom. Bog Oče se veseli svojega Sina, ki po Janezovem krstu stopa iz reke Jordan, na pot svobode vsega človeštva. S tem Bog Oče izrazi veselje nad svojim Sinom in veselje nad začetkom njegove odrešenjske poti. Kristjani smo po zakramentu krsta Božji posinovljenci, zato se Bog veseli tudi nas, ker smo njegova ustvarjena bitja. Še bolj pa se nas veseli, če izpolnjujemo Njegovo voljo. Božja volja je, da v veselju in gorečnosti oznanjamo evangelij.

Mašni nameni za teden od 14.1. do 20.1.

PON 14. 1.
Odon     
18.00 + Cveto Bevc
+ Stanislav Šimec in Jože Gašpar

TOR 15. 1.
Pavel iz Teb    
18.00 v čast Jezusovemu Srcu
+ Ajdišek–Bricl

SRE 16. 1.
Honorat    
7.00 + Drnovškovi
v čast Kristusu Kralju

ČET 17. 1.
Anton Puščavnik    
10.00 + Antonija in Štefan Majdič (sv. Marko)
18.00 + Anton Jurečič

PET 18. 1.
Marjeta Ogrska    
18.00 + Edvard Ajnik in starši
+ Danijel Žlof

SOB 19. 1.
Makarij Aleksandrijski  
18.00 + Vida in Jože Bočko, družina Gorše in družina Furlan
za dušno in telesno zdravje

NED 20. 1.
2. nedelja med letom  
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Vinko in Justina Durnik (sv. Katarina)
10.00 + Peter Schneider

Oznanila za teden od 14.1. do 20.1.

Srečanje za starše veroučencev: V ponedeljek, 14. 1., po sveti maši, bo v župnijski dvorani srečanje za starše. Kdor se srečanja ne more ali noče udeležiti, naj me o tem obvesti.

Antonovo praznovanje: Na god sv. Antona Puščavnika, 17. 1., bo sveta maša v cerkvi sv. Marka, ob 10.00. Navada je, da nekateri ob tej priložnosti prinesete v cerkev krače.

Januarski večeri: Od 11. 1. dalje ob petkih in sobotah v župnijski dvorani potekajo januarski večeri. Naslov januarskih večerov je »Pridi in poglej«, kar je tudi naslov pastoralnega načrta, ki ga je na začetku leta vere izdala Slovenska škofovska konferenca. Razpored in povzetek predavanj je objavljen v zgibanki, katero lahko dobite v cerkvi pod korom in na naši spletni strani.

Ekumenska osmina: Od 18. do 25. 1. bo potekala molitvena osmina za edinost kristjanov. Povabljeni smo, da še posebej pri sveti evharistiji, ki je zakrament edinosti prosimo, da bi bili vsi kristjani eno v Jezusu Kristusu. Razkol med kristjani traja že od leta 1054, ko sta se ločili zahodna in vzhodna Cerkev, poglobil pa se je še leta 1517, ko se je razdelila še zahodna cerkev. Glede na to, da razkol v cerkvi traja že stoletja, smo se na to preprosto navadili in živimo v grehu razkola, kakor da bi bilo to povsem normalno. Boleče je, ker med seboj še vedno iščemo razlike, ki niso bistvene za naše verovanje v Jezusa Kristusa. Razdeljenost kristjanov je eno izmed največjih pohujšanj za svet v katerem živimo. Tudi v tem bolečem dejstvu lahko iščemo vzroke za zaton krščanstva. Drugi vatikanski Cerkveni zbor (1962–1965) je izdal odlok o ekumenizmu, v katerem je spregovoril o boleči razdeljenosti kristjanov. Koncil uporabi izraz »ločeni bratje« (E 3), s čimer je bil storjen napredek v zbliževanju krščanskih cerkva.

Blagoslovi domov: Z blagoslovi domov sem v glavnem zaključil. Če sem koga »spregledal« naj mi to sporoči. Iz srca se zahvaljujem vsem, ki ste mi ob blagoslovu namenili darove. Bog povrni!

PAVEL IZ TEB; 15. januar

PAVEL IZ TEB, (228–341), god: 15. januar

Pavel je bil doma iz Teb v zgornjem Egiptu, kjer se je rodil okoli leta 228 premožnim staršem, ki so mu omogočili, da se je izobrazil v grškem in egipčanskema slovstvu. Ob tisočletnici mesta Rim, leta 248, je cesar Decij hotel zavreti nevarno propadanje države. Zdelo se mu je potrebno, da v ta namen državljane zedini v stari državni religiji. Zato je prosti koncu leta 249 izdal ukaz, da morajo vsi rimski državljani javno darovati rimskim bogovom. To so morali storiti pred posebnimi komisijami, ki so izdajala potrdila vsem, ki so darovali. Mnogi kristjani so se po prigovarjanju in grožnjah vdali in so darovali bogovom. Tiste, ki se niso uklonili, so čakale hude kazni: smrt, zaplemba premoženja, ječa, izgon. Pavel se je preganjalcem ognil tako, da se je skrival najprej v bližini nato pa se je umaknil v puščavo, kjer je bilo življenje zelo trdo. Ko je preganjanje ponehalo, je kar ostal v puščavi. Živel je v votlini, kjer je šestdeset let vztrajal v premišljevanju in molitvi. Pred smrtjo je sam povedal Antonu Puščavniku, ki je prišel k njemu na obisk, da mu je Bog leta in leta pošiljal krokarja, ki mu je vsak dan prinašal hleb kruha. Umrl je leta 341, star 114 let. Takrat je bil ob njemu Anton Puščavnik, ki je šel v samoto po zgledu sv. Pavla. On ga je tudi pokopal.