Sveta znamenja, ki svetlijo čutenja

Zarja je žarela v večerno nebo, ko je Miha počasi, kakor previdno, stopal proti domovališču svojega strica Antona. Že mesec dni je domačin njihove družine. Povezan z njimi živi v stari kajži svojo zgodbo meniha in obzirno pazi, da bi jih ne vznemirjal v toku njihovega življenja. Pravzaprav je preveč pozoren, je pomislil Miha. Z njim bi radi delili več časa. On pa prihaja iz kajže, ki je le nekaj deset  metrov od njihove hiše, v njihov dom le enkrat na dan – v času obeda. Tista urica klepetanja, predvsem pa njegove bližine, se vedno tako dobro prileže. Mama mu je pred dnevi dejala: “Prej smo poobedovali v desetih minutah in potem hiteli od mize vsak v svoje obveznosti. Sedaj se zadržimo skupaj uro in več. Ob tem je zanimivo, da ničesar ne zamudimo,” je pripomnil oče. “In dobro nam je in več moči imam,” je dodala Ana. Pater Anton je rekel: “Človek ne živi samo od hrane za telo. Ko skupaj obedujemo, si nahranimo tudi svoje srce in potem smo v sebi krepkejši. Naša življenjska odpornost izvira iz notranjosti – iz moči srca in duha.”
Beri naprej →

Kako Božja beseda deluje in spreminja moje življenje
(po zaslugi staršev)

Spadam med tiste ljudi, ki jim je Bog poslal res verne starše, ki so “krivi”, da Božja beseda deluje. V otroštvu so mi jo podali kot so znali, predvsem z vzgojo in obiski v cerkvi, kjer sem se nevede srečal z Božjo besedo. Berila, evangeliji, zgodbice iz Svetega pisma, pisane za otroško dušo. Pa tisto rdeče Sveto pismo s slikami, ki je zanimivo tudi za najine otroke. Doba srednje šole in kasneje je bila drugačen izziv. Kot radovedni mladostnik sem v mladinski skupini skupaj s prijatelji odkrival v “črni knjigi” (Sveto pismo v črnih platnicah) drugačen svet, svet Boga, ki je vedno na razpolago in nas ima rad kljub vsem neumnostim, ki smo jih počeli. To obdobje je bilo tudi najbolj intenzivno, najbolj polno, in rekel bi najplodnejše v osveščanju Boga v mojem življenju. To je bilo obdobje duhovnih vaj, življenja v mladinski skupini in rednega prebiranja Svetega pisma. Ni mi bilo težko vzeti si čas, prebrati, se predati. V tem obdobju sem spoznal tudi Heleno. Do tedaj je bila duhovna rast samo moja, potem sva bila naenkrat v tem svetu dva. Iskala sva poti in načine, kako vse početi skupaj. Tudi Božja beseda je tako postala skupna. Skupaj sva jo prebirala, se vedno znova čudila in veselila bogastva, ki je velo iz takrat že zguljene, delno razpadajoče knjige. Otroci so s svojo prisotnostjo prinesli novo različico Svetega pisma. Novo knjigo in nov način delovanja. Kako skupaj z otroki odkrivati Resnico življenja, pri tem pa tudi s partnerjem graditi odnos do Božje besede? Beri naprej →