PRIČEVANJE KRŠČANSKEGA ZAKONA

S svojo navzočnostjo v različnih družbenih okoljih predstavlja krščanski zakon privilegirano sredstvo, kako konkretno pokazati današnjemu človeku (deloma prizadetem zaradi subjektivizma, izčrpanem v praznem “iskanju svobodne ljubezni”, ki se po vrsti polomljenih poizkusov še zoperstavlja resnični zakonski ljubezni), da obstaja možnost, da človek najde samega sebe ter mu pomaga razumeti realnost lastne osebnosti, ki je v polnosti uresničena v zakonski zvezi v Jezusu Kristusu. Ta oblika nasprotja s stvarnostjo je edini možni način, ki je sposoben v srcu prebuditi domotožje po domovini, o kateri vsak človek ohranja neizbrisen spomin. Razočaranim možem in ženam, ki se cinično sprašujejo: “Ali more priti kaj dobrega iz človeškega srca? Beri naprej →

Papeški svet za družino

ORIS KRŠČANSKE USMERITVE

Med raznimi prvinami, ki so dejavniki krhkosti, je potrebno razločevati tiste, ki so na začetku zunajzakonskih skupnosti. Le te opredeljuje “svobodna ljubezen”, ki opušča ali izključuje zvezo, lastno in značilno za zakonsko ljubezen. Prav tako je potrebno razlikovati, kot je bilo že omenjeno, zunajzakonske skupnosti, v katerih se nekateri nahajajo zaradi težkih razmer, in med temi, ki so kot takšne hotene “kot ravnanje iz prezir anj a, nasprotovanja ali zanikanja družbe, družine kot ustanove, družbeno-političnega sistema, ali pa iščejo le naslado”. Končno je potrebno imeti pred očmi tudi tiste, ki so prisiljeni v zunajzakonske skupnosti “zaradi nevednosti in skrajne revščine, včasih resnično krivičnih razmer ali zaradi neke duševne nezrelosti, ki jih navdaja z negotovostjo in strahom pred trajno in dokončno zvezo”.
Beri naprej →