Durnikova kapela Matere Božje z Jezusom  

Stoji tik ob Savinjski cesti v Gabrskem. Lastnik kapelice je Marija Malus, po domače Durnikova. Ni zanesljivih podatkov o starosti kapele. Predvidevajo, da je bila postavljena okoli leta 1850 ali nekaj let kasneje. Tudi vzroka za postavitev kapele sedanji lastniki ne vedo. V njej je bil še prvoten lesen kip Matere Božje z Jezusom, katerega pa so objestneži pred leti vrgli iz kapele in precej poškodovali. Kip so lastniki našli ob cesti in ga kasneje dali restavrirati. Danes je kip lepo obnovljen. Postavili ga bodo v kapelo, ko jo bodo obnovili in ustrezno zavarovali. V kapeli je začasno samo slika Brezmadežnega srca Marijinega. Slika predstavlja Marijo z bosima nogama. Stoji na modri polkrogli in pritiska na kačo, ki ima v ustih zeleno jabolko. V ozadju je krajec lune. Jezus je oblečen v belo haljo, v levi roki ima modro kraljevsko jabolko z zlatim križem.

Skuškova kapela Lurške Matere Božje

Stoji skoraj sredi zahodnega dela vasi Knezdol v bližini Skuškove (po domače Cestnikove) domačije. Postavljena je bila približno leta 1920, ko je najmlajša Cestnikova hči nevarno zbolela. Po pričevanju domačinov je bila kapela postavljena v zahvalo za njeno ozdravitev. Zanimivost te kapele je njena notranjost, pravzaprav zadnja stran, ki je izdelana kot imitacija znamenite lurške votline. Kapela stoji sredi z lesenim plotom ograjenega cvetličnega vrta nad vodnim koritom. V notranjosti je na preprostem betonskem oltarju kip Lurške Matere Božje. Marija ima v molitev sklenjene roke, pod desno roko ima rožni venec, drugega ima ovitega v zapestju. Ogrnjena je z belim plaščem z zlato obrobljenimi robovi. Na stranskih stenah so na levi slike Marijinega in na desni Jezusovega brezmadežnega Srca. Strop je poslikan je z rumenimi zvezdami.

Krevljeva kapela v Svinem: Marijino Brezmadežno srce  

Stoji ob hiši Knezdol 35, na levi strani ob cesti skozi Zgornje Svine proti Sv. Katarini. Prvotni domačini, po najstarejših znanih podatkih, so bili Krevljevi in po njih, ki so kapelo po vsej verjetnosti tudi zgradili, se je poimenovala kapelica ob hiši.  Sedanji lastniki so Zupanovi, ki jo tudi redno vzdržujejo. Kdaj in zakaj je bila postavljena, nihče od sedaj živečih nima podatkov. Verjetno pa je bila sezidana nekje na prelomu 19. stoletja. Kapela je bila v preteklosti kraj zbiranja: v maju k šmarnični pobožnosti, v prošnjih dneh pa je bil nekdaj pri kapeli pričetek procesije k Sv. Katarini. Kapela stoji na nizkem, rahlo razširjenem podstavku. Vhod v kapelo je zgoraj zaključen s poudarjenim polkrožnim lokom, ki se ob straneh navezuje na nakazana stebra.
Na polici oltarne niše stojijo trije kipi: kip Marije Brezmadežne, manjši kip Srca Jezusovega in kip sv. Jožefa z Jezusom v naročju. Kapelica je temeljito obnovljena, v letu 2010 so bili restavrirani tudi vsi trije kipi, nameščeno novo okno in izdelana poslikava oltarne niše. Obnovljeno kapelo je blagoslovil g. Andrej Golčnik, župnik v Šmarjeti na Dolenjskem, brat gospodinje Urške Zupan.

Božičeva kapela: Sv. križa

Stoji na desni strani ceste na Ostenk, nekaj deset metrov pod cerkvijo sv. Marka. Lastniki kapelice so Božičevi, Ostenk 7. Kapelo oskrbujejo tako Božičevi kot tudi ostali krajani Ostenka. Prvo kapelico so po pripovedovanju gospe Božič postavili splavarji, ki so vozili splave po Savinji do Zidanega Mosta in se nato tod mimo od reke Save preko Hrastnika (in Ostenka) peš vračali v Mozirje in Savinjsko dolino. Kapela je odprtega tipa. Spomladi leta 2008 so domačini staro že dobro razpokano kapelo porušili, uredili cesto in kapelico na novo postavili desno v breg ob cesti na Ostenk 14. V kapeli sta poleg razpela s križanim Jezusom Kristusom še kipa Marije Brezmadežne in Srca Jezusovega. Tudi stranski steni sta na novo poslikani. Na desni je velika podoba Brezjanske Matere Božje, na levi strani pa sveti Krištof. Kapela je ob ponovni zidavi sicer izgubila nekaj svoje arhaičnosti, prenovitelji pa so skušali kljub uporabi novih materialov, ohraniti čim več arhitekturnih in umetniških značilnosti (stara stebra in lok); vseeno je takšna kot je sedaj, resnično verna kopija prvotne. Streha je enostavna dvokapnica pokrita z opečno kritino. V trikotnem čelu je izrisano Božje oko. Levo in desno ob kapeli je izdelan nizek kamnit oporni zidec. Leseno razpelo je pritrjeno na zadnjo steno. Niša je zaprta z lesenim zastekljenim oknom. Notranji strop je obokan, na stropu je izpisana letnica obnove: 2008. Ob kapelici je zadnja leta v maju šmarnična pobožnost. Danes je kapela zaščitena kot sakralna stavbna dediščina spomeniškega varstva s št. EŠD 20782.

Hišna kapelica v Čečah

Hišna kapelica je vzidana v zidano pročelje ene najstarejših hiš v tem kraju. To je domačija Podbevškovih ali po domače Pr’ Vrabc, hišna številka Čeče 28. Lastnik domačije je Mirko Podbevšek. Prav zanimiva je zgodba o izvoru te hišne kapelice. Na travniku kjer danes stojita dve hiši, je v preteklosti stal križ. To sveto znamenje je leta 1858 blagoslovil župnik Jožef Hašnik. Gospodar (Krajšek ali Napret, podatek ni povsem zanesljiv) pa je zatem želel zgraditi na drugi strani ceste novo hišo. Kmalu so pričeli z zemeljskimi deli. Najprej so odstranili križ in pričeli kopati za temelje. Po pripovedovanju Staneta Podbevška, pa je zidarski mojster kmalu zadel z lopato ob nekaj trdega in našel star lonec, ki naj bi bil poln kovancev. O svoji najdbi ni nikomur nič povedal; čez noč je izginil, drugi dan ga ni nihče več videl. Šele po kakih 20 letih se je prej ubog kot bogat vrnil nazaj v te kraje. Takrat je sam povedal krajanom zgodbo o tej svoji najdbi. Domačini pa so zato namesto odstranjenega križa in za Božji blagoslov domačije v pročelje hiše vgradili leseno okensko nišo. Vanjo so postavili kipec Rožnovenske Matere Božje. Poleg tega kipa je danes v niši še majhno razpelo, porcelanasti kipec Sv. Trojice (po napisu Szt. Haromsag sodeč izvira iz Madžarske) in vaze z umetnim cvetjem.

Ramšakova kapela:
Mati Božja z Jezusom
Stoji ob robu ceste Sv. Katarina –Hrastnik, pod stanovanjsko hišo Ramšakovih, Čeče št. 22. Kapela je sedaj v lasti Romane Ramšak. Pozidana je bila l. 1902. Po pripovedovanju je kapelico pozidal takratni gospodar Jože Hribar. V družini sta namreč umrla dva otroka, eden za drugim. Po zaupnih molitvah, prošnjah in zaobljubi, so se nato rodili in preživeli še trije otroci. V zahvalo za to uslišanje so postavili kapelico. Kapela je bila 10 let nazaj popravljena in obnovljena. Pred tremi leti so nabavili nov kip Matere Božje z Jezusom v naročju. Je kapelica odprtega tipa. Kapela ima pravokotni presek. Vhodna odprtina je zgoraj polkrožno zaključena. Obok je poudarjen in nakazan zgolj z drugačno barvo kot je fasada. V čelu fasade je nad obokom izpisana letnica gradnje: 1902. Streha je dvokapna pokrita z opečnim strešnikom, brez žlebov. Slemenske in kapne obrobe so lesene, obarvane z roza barvo. Niša je spredaj zaprta z oknom, ki je zgoraj polkrožno zaključeno. Sestavljeno je iz barvnih stekel. Pred oknom so po zadnjem vandalskem izpadu namestili še dodatno zaščito s kovano mrežo. Notranjost je tlakovana.  V niši na betonski s tlakovci obdelani polici stoji 100 cm visok kip Matere Božje z Jezusom v naročju. Kapela je zaščitena kot sakralna stavbna dediščina.

Sitarjeva kapela:
Mati Božja z Jezusom
Stoji ob domačiji Sitar pod cerkvijo sv. Katarine ob hiši Čeče št. 16. Postavljena je bila l. 1904 v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske. O postavitvi priča betonska tabla vgrajena v desni del čelne fasade z napisom: ‘Zgradila l. 1904 M. M. Sitter. Kapela je kvadratnega tlorisa. Višina kapele od praga do slemena je 400 cm. Vhod v kapelo zapirajo lesena zastekljena vrata s šilasto nadsvetlobo. Stranski fasadi predirata dve okenski odprtini s šilastim zaključkom. Posebnost čelne fasade sta dva zvonika, ki se dvigujeta nad venčnim zidcem in na straneh zaključujeta trikotno čelo. Streha kapele je enostavna dvokapnica pokrita z opečno kritino. Na vrhu kap obeh zvonikov sta manjša križa. Nad slemenom kapele stoji nekoliko večji kovinski križ.  V notranjosti kapele je na oltarni mizi lesen kip Matere Božje z Jezusom. Marija v levem naročju drži Jezusa in z desnico kaže na Jezusovo srce. Jezus z levico kaže na prsi, z desnico pa steguje dlan proti človeku. Tla so betonska, do kapele vodijo tri stopnice. Okrog kapele je cvetlični vrt z ograjo.

Znamenja, kot jih je raziskoval v svoji nalogi Mihael Hild nam kažejo odraz vere v začetku 20. stoletja.
Iz župnijske Kronike je znan podatek  o romanju pred enim stoletjem (leta 1916). »V Petrovče smo šli v velikanski množici prosit Petrovško Mater Božjo za pomoč. Naj Marija izprosi pri Bogu konec grozne morije.« Leta 1936 (pred 80 leti) je zapisano: »romanje Marijine družbe žena k Materi Božji  v Petrovče (kaplana Kač in Gorogranc) z mladinskim zborom«.
Tudi včerajšnje romanje v Petrovče velja omeniti v župnijski Kroniki.