Krevljeva kapela v Svinem: Marijino Brezmadežno srce  

Stoji ob hiši Knezdol 35, na levi strani ob cesti skozi Zgornje Svine proti Sv. Katarini. Prvotni domačini, po najstarejših znanih podatkih, so bili Krevljevi in po njih, ki so kapelo po vsej verjetnosti tudi zgradili, se je poimenovala kapelica ob hiši.  Sedanji lastniki so Zupanovi, ki jo tudi redno vzdržujejo. Kdaj in zakaj je bila postavljena, nihče od sedaj živečih nima podatkov. Verjetno pa je bila sezidana nekje na prelomu 19. stoletja. Kapela je bila v preteklosti kraj zbiranja: v maju k šmarnični pobožnosti, v prošnjih dneh pa je bil nekdaj pri kapeli pričetek procesije k Sv. Katarini. Kapela stoji na nizkem, rahlo razširjenem podstavku. Vhod v kapelo je zgoraj zaključen s poudarjenim polkrožnim lokom, ki se ob straneh navezuje na nakazana stebra.
Na polici oltarne niše stojijo trije kipi: kip Marije Brezmadežne, manjši kip Srca Jezusovega in kip sv. Jožefa z Jezusom v naročju. Kapelica je temeljito obnovljena, v letu 2010 so bili restavrirani tudi vsi trije kipi, nameščeno novo okno in izdelana poslikava oltarne niše. Obnovljeno kapelo je blagoslovil g. Andrej Golčnik, župnik v Šmarjeti na Dolenjskem, brat gospodinje Urške Zupan.

Božičeva kapela: Sv. križa

Stoji na desni strani ceste na Ostenk, nekaj deset metrov pod cerkvijo sv. Marka. Lastniki kapelice so Božičevi, Ostenk 7. Kapelo oskrbujejo tako Božičevi kot tudi ostali krajani Ostenka. Prvo kapelico so po pripovedovanju gospe Božič postavili splavarji, ki so vozili splave po Savinji do Zidanega Mosta in se nato tod mimo od reke Save preko Hrastnika (in Ostenka) peš vračali v Mozirje in Savinjsko dolino. Kapela je odprtega tipa. Spomladi leta 2008 so domačini staro že dobro razpokano kapelo porušili, uredili cesto in kapelico na novo postavili desno v breg ob cesti na Ostenk 14. V kapeli sta poleg razpela s križanim Jezusom Kristusom še kipa Marije Brezmadežne in Srca Jezusovega. Tudi stranski steni sta na novo poslikani. Na desni je velika podoba Brezjanske Matere Božje, na levi strani pa sveti Krištof. Kapela je ob ponovni zidavi sicer izgubila nekaj svoje arhaičnosti, prenovitelji pa so skušali kljub uporabi novih materialov, ohraniti čim več arhitekturnih in umetniških značilnosti (stara stebra in lok); vseeno je takšna kot je sedaj, resnično verna kopija prvotne. Streha je enostavna dvokapnica pokrita z opečno kritino. V trikotnem čelu je izrisano Božje oko. Levo in desno ob kapeli je izdelan nizek kamnit oporni zidec. Leseno razpelo je pritrjeno na zadnjo steno. Niša je zaprta z lesenim zastekljenim oknom. Notranji strop je obokan, na stropu je izpisana letnica obnove: 2008. Ob kapelici je zadnja leta v maju šmarnična pobožnost. Danes je kapela zaščitena kot sakralna stavbna dediščina spomeniškega varstva s št. EŠD 20782.

Hišna kapelica v Čečah

Hišna kapelica je vzidana v zidano pročelje ene najstarejših hiš v tem kraju. To je domačija Podbevškovih ali po domače Pr’ Vrabc, hišna številka Čeče 28. Lastnik domačije je Mirko Podbevšek. Prav zanimiva je zgodba o izvoru te hišne kapelice. Na travniku kjer danes stojita dve hiši, je v preteklosti stal križ. To sveto znamenje je leta 1858 blagoslovil župnik Jožef Hašnik. Gospodar (Krajšek ali Napret, podatek ni povsem zanesljiv) pa je zatem želel zgraditi na drugi strani ceste novo hišo. Kmalu so pričeli z zemeljskimi deli. Najprej so odstranili križ in pričeli kopati za temelje. Po pripovedovanju Staneta Podbevška, pa je zidarski mojster kmalu zadel z lopato ob nekaj trdega in našel star lonec, ki naj bi bil poln kovancev. O svoji najdbi ni nikomur nič povedal; čez noč je izginil, drugi dan ga ni nihče več videl. Šele po kakih 20 letih se je prej ubog kot bogat vrnil nazaj v te kraje. Takrat je sam povedal krajanom zgodbo o tej svoji najdbi. Domačini pa so zato namesto odstranjenega križa in za Božji blagoslov domačije v pročelje hiše vgradili leseno okensko nišo. Vanjo so postavili kipec Rožnovenske Matere Božje. Poleg tega kipa je danes v niši še majhno razpelo, porcelanasti kipec Sv. Trojice (po napisu Szt. Haromsag sodeč izvira iz Madžarske) in vaze z umetnim cvetjem.

Ramšakova kapela:
Mati Božja z Jezusom
Stoji ob robu ceste Sv. Katarina –Hrastnik, pod stanovanjsko hišo Ramšakovih, Čeče št. 22. Kapela je sedaj v lasti Romane Ramšak. Pozidana je bila l. 1902. Po pripovedovanju je kapelico pozidal takratni gospodar Jože Hribar. V družini sta namreč umrla dva otroka, eden za drugim. Po zaupnih molitvah, prošnjah in zaobljubi, so se nato rodili in preživeli še trije otroci. V zahvalo za to uslišanje so postavili kapelico. Kapela je bila 10 let nazaj popravljena in obnovljena. Pred tremi leti so nabavili nov kip Matere Božje z Jezusom v naročju. Je kapelica odprtega tipa. Kapela ima pravokotni presek. Vhodna odprtina je zgoraj polkrožno zaključena. Obok je poudarjen in nakazan zgolj z drugačno barvo kot je fasada. V čelu fasade je nad obokom izpisana letnica gradnje: 1902. Streha je dvokapna pokrita z opečnim strešnikom, brez žlebov. Slemenske in kapne obrobe so lesene, obarvane z roza barvo. Niša je spredaj zaprta z oknom, ki je zgoraj polkrožno zaključeno. Sestavljeno je iz barvnih stekel. Pred oknom so po zadnjem vandalskem izpadu namestili še dodatno zaščito s kovano mrežo. Notranjost je tlakovana.  V niši na betonski s tlakovci obdelani polici stoji 100 cm visok kip Matere Božje z Jezusom v naročju. Kapela je zaščitena kot sakralna stavbna dediščina.

Sitarjeva kapela:
Mati Božja z Jezusom
Stoji ob domačiji Sitar pod cerkvijo sv. Katarine ob hiši Čeče št. 16. Postavljena je bila l. 1904 v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske. O postavitvi priča betonska tabla vgrajena v desni del čelne fasade z napisom: ‘Zgradila l. 1904 M. M. Sitter. Kapela je kvadratnega tlorisa. Višina kapele od praga do slemena je 400 cm. Vhod v kapelo zapirajo lesena zastekljena vrata s šilasto nadsvetlobo. Stranski fasadi predirata dve okenski odprtini s šilastim zaključkom. Posebnost čelne fasade sta dva zvonika, ki se dvigujeta nad venčnim zidcem in na straneh zaključujeta trikotno čelo. Streha kapele je enostavna dvokapnica pokrita z opečno kritino. Na vrhu kap obeh zvonikov sta manjša križa. Nad slemenom kapele stoji nekoliko večji kovinski križ.  V notranjosti kapele je na oltarni mizi lesen kip Matere Božje z Jezusom. Marija v levem naročju drži Jezusa in z desnico kaže na Jezusovo srce. Jezus z levico kaže na prsi, z desnico pa steguje dlan proti človeku. Tla so betonska, do kapele vodijo tri stopnice. Okrog kapele je cvetlični vrt z ograjo.

Znamenja, kot jih je raziskoval v svoji nalogi Mihael Hild nam kažejo odraz vere v začetku 20. stoletja.
Iz župnijske Kronike je znan podatek  o romanju pred enim stoletjem (leta 1916). »V Petrovče smo šli v velikanski množici prosit Petrovško Mater Božjo za pomoč. Naj Marija izprosi pri Bogu konec grozne morije.« Leta 1936 (pred 80 leti) je zapisano: »romanje Marijine družbe žena k Materi Božji  v Petrovče (kaplana Kač in Gorogranc) z mladinskim zborom«.
Tudi včerajšnje romanje v Petrovče velja omeniti v župnijski Kroniki.

Predstavljamo znamenja v župniji Trbovlje. Diplomska naloga Mihael Hild, Potopisni opis svetih znamenj v župniji Sv. Martin v Trbovljah

Papeževa kapela: Kapela Sv. križa
Stoji na robu gozda v križišču cest Trbovlje – Svine – Sv. Katarina, na področju, ki mu domačini pravijo tudi Muzga. Kapeli zato nekateri krajani rečejo tudi »kapela v Muzgi«. Kapela je bila postavljena sredi 19. stoletja. Izdelali so jo domačini Ostenšek (Ostenschek), Žafran (Saffran) in Papež (Papesch). Namen postavitve ni znan. Blagoslovil pa jo je župnik Jožef Hašnik leta 1856. (prim., Kronika župnije sv. Martina, prva knjiga 1850-2004, poglavje ‘Kapellen und Kreutze’, leto 1856, brez oznake strani; Priloga: 10.2.).  Kasneje je bila kapela večkrat obnovljena, zadnjič leta 1995. Sedanji lastniki kapele so Slapšakovi, Ostenk št. 18, ki kapelo tudi redno krasijo in vzdržujejo. Pri kapeli je občasno v maju šmarnična pobožnost. Je kapelica zaprtega tipa. S čela je odprta s široko pa precej nizko vstopno nišo (165 cm). Zgoraj polkrožno zaključena vhodna odprtina je v celoti zaprta s kovanimi vrati. V notranjosti je na preprosti kamniti oltarni polici prostor za rože in sveče. Na steni visi leseno razpelo s križanim Jezusom velikosti 104 x 48 cm. Na razpelu je 50 cm velik korpus križanega Jezusa. Križ v kapeli je novejšega datuma, saj so kapelo v preteklosti večkrat oskrunili in odtujili svete podobe. Okolica kapele je od zadnje prenove lepo urejena in je tlakovana s pohorskim lomljencem. Zadaj za kapelo je izdelan nizek ločilni oporni zid iz kamna, tako da je zadnja stran ločena od brežine in zemlja ne vlaži več kot se je to dogajalo v preteklosti. Streha je dvokapnica, brez žlebov, pokrita je z opečno kritino. V treh fasadah so nakazani poudarjeni vogalni stebri, lizene (na vsaki fasadi po dva, ki sta od drugih za nekaj cm ločena – nespojena). Enako je reliefno močno poudarjen segmentni lok in s strešnim zaključkom spojen venčni zidec. Nad vhodom v kapelo je v trikotnem čelu fasade napis IHS. Kapela je evidentirana kot sakralna kulturna dediščina pod EŠD št. 20790.

Šporinova kapela: Srce Jezusovo na sv. Katarini ( Marija z Jezusom)
Stoji na levi strani tik ob cesti na Sv. Katarino. Lastnik je Miran Fabjan, Čeče št. 1. Zgrajena okoli l. 1926, obnovljena 1991 in blagoslovljena na nedeljo Srca Jezusovega. V kapeli sta na zadnji steni sliki Brezmadežnega srca Marijinega in Srca Jezusovega ter slika Marijinega brezmadežnega srca. Na polici iz marmorja stoji novejši kipec Marije z Jezusom v naročju, vaza z rožami in po ena ali dve sveči. Kapela je zaprtega tipa. Kapela je skoraj kvadratnega prereza, širine 210 in dolžine 190 cm. Višina kapele od tlaka do slemena je 390 cm. Vhod je skozi lesena zgoraj polkrožno zaključena in zastekljena vrata dim. 90/235 cm. Stranski fasadi predirata polkrožno zaključeni in zastekljeni okenski odprtini dim. 50/125 cm. Streha je dvokapnica, pokrita z opeko. Meteorne vode so preko žlebov in verig speljane v drenažna jaška ob kapelici. Kapela je svetlo rumeno obarvana, vogali, segmentni loki in venčni zidec so reliefno poudarjeni in obarvani belo. Kubus kapele stoji na nekoliko širšem podstavku, ki je zgoraj zaključen z močno poudarjenim venčnim zidcem, ki oklepa celotno stavbo. V trikotnem čelu je poglobljeno v fasado izdelan latinski križ. Poseben čar fasadi dajejo šivani vogali. Vhod, stopnice in tlak v kapeli je obdelano s pohorskim lomljencem in se lepo sklada s celotno zunanjo ureditvijo okolice hiše.
Do leta 1922 sta bila na domačiji Janez in Marija Šporin, Janez sam do l. 1933; to sta najverjetnejša graditelja te kapelice. (prim., Janko Orožen, Zgodovina Trbovelj, str. 573.) Po pripovedovanju sedanjega lastnika, so prvotni kip Srca Jezusovega neznanci poškodovali, tako sta v kapeli od prvotne opreme ostali le omenjeni sliki; Marijin kip z Jezusom je novejšega datuma, za kapelo ga je ob zadnji obnovi l. 1991 daroval takratni župnik Franc Mlakar. (prim., Miran Fabjan, ustni vir, april 2012.).
Kapela je bila pred leti temeljito zidarsko obnovljena in fasada sveže novo obarvana (leta 2011) in je danes resnično v ponos krajanom in mimoidočim.