“Dobro je tisto kar združuje. Zlo tisto, kar ločuje.”

Dragi prijatelji, moji župljani in naključni bralci župnijskega lista.
V prvem tednu meseca decembra bo prvi dobrotnik, sv. Miklavž, te dni osrednji lik naše dežele in sveta. Rad se spominjam svojih otroških let in Miklavževanj, ki sem jih kasneje kot mladinec tudi sam s svojo dramsko skupino pripravljal. In gotovo v vsakemu izmed nas živi lep in dragocen spomin na dneve, ko nas je obiskal dobri sv. Nikolaj. Ta mož naj nas tudi danes, tukaj v naši župniji in v naših življenjih uči, da je dobro vse tisto, kar ljudi združuje. Naj nas spodbuja, da se bomo po zgledu sv. Miklavža vedno znova odločali za dogodke, srečanja, klepete in cilje, ki nas združujejo. Poglejmo tudi čez plot, k sosedu, ki ni tako srečen kot mi. K prijatelju, ki sem ga skoraj že pozabil. Poglejmo na sovaščana, ki živi v pomanjkanju, četudi morda zaradi svoje trme. Poglejmo k ranjenim družinam, v dom za ostarele, v bolnišnico… Bodimo dobri možje in dobre žene drug drugemu. Delajmo dobro in trudimo se za vse tisto, kar združuje…

Trudim se biti vaš dobrotnik tudi jaz
                Vaš dušni pastir

ADVENTU NA POT

Advent ali adventni čas (latinsko adventus: ‘prihod’) je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva. Izraz uporabljamo kristjani, a tudi neverujoči in tisti, ki jim je malo mar za Boga in Cerkveno leto. To dejstvo kaže na njihove krščanske korenine. Po katoliškem koledarju se advent začne na četrto nedeljo pred božičem, konča pa se po četrti adventni nedelji – na sveti večer. Liturgična barva v adventu je vijolična, kar predstavlja spokornost in pričakovanje. Pri bogoslužju v adventnem času beremo berila, ki napovedujejo Odrešenikov prihod, pa tudi poročila o delovanju Janeza Krstnika, ki je Jezusu pripravljal pot in velja za največjega novozaveznega preroka. Sveti čas adventa nas kliče k poglobljeni molitvi, pozornosti drug do drugega, k družinskemu veselju, ki ga želi med nas prinesti čas pričakovanja na Odrešenika in vsekakor tudi k misli na duhovno pripravo in sveto spoved. Mislimo na to že ob začetku adventa in bodimo nosilci upanja za vse ljudi, posebej za neverujoče v naši župniji. Adventni venec v vašem domu naj ne bo le lep okras ampak naj vabi k srečevanju, molitvi in druženju.

MILOSTEN ADVENTNI SVETI ČAS VAM ŽELIM
                     Vaš župnik

Kristus – KRALJ VSEH VEČNIH ČASOV

Kristus, Kralj vseh večnih časov, ta slavna pesem, ki se te dni razlega po naših cerkvah, nas opominja k temu, da ob koncu cerkvenega leta razmislimo, kdo in kaj ima prvenstveno in kraljevsko vlogo v našem življenju, v našem srcu. Če so kralji nekoč veljali za največje in češčenja vredne osebnosti, pa si sam Božji Sin gotovo tega ni želel. S svojim naukom in kraljevsko oblastjo je hotel poudariti, da je njegova navzočnost in za nas vera vanj, bistvenega in kraljevskega pomena. Kristusove kraljevske oblasti smo po svetem krstu deležni tudi mi. Zato z veseljem širimo to novico med seboj in v največje veselje naj bo za nas upanje, da bomo smeli biti nekoč Kristusu kralju pridruženi v nebesih.
Dnevi, ki so pred nami bodo posvečeni tudi Karitasu in bližnjim. Zato se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki kaj dobrega storite pomoči potrebnim, posebej pa vsem sodelavcem Karitasa, ki svoj čas in dobro voljo namenite ljudem v stiski. Zato, da bi skupaj zmogli prebroditi težave in stiske, sem v moči duhovniške službe tudi sam tukaj z vami. Tistim, kateri pa kdaj prisluhnete tudi mojim stiskam, pa sem še posebej hvaležen.

Povezani smo v Kristusu Kralju
Vaš župnik

Sv. Martin naš patron – simbol naklonjenosti

Veliko  je bilo te dni domov in gostišč v katerih se je jedla Martinova pojedina in tradicionalna Martinova goska. A le malo kje so ob slovesno pogrnjeni mizi pomislili na izvor vsega tega in na patrona, ki že vrsto let bdi nad našo župnijo in po katerem in zaradi katerega je Martinovo to kar je. O svetem Martinu vemo razmeroma veliko, prav tako, da je goska njegov simbol, le malokomu pa je znana legenda, ki pripoveduje, da so ob prenosu njegovega trupla v Tours, potem, ko je leta 397  umrl,  sredi novembra ob poti, po kateri so ga nesli, zacvetele cvetlice. Ta zgodba brez zgodovinske podlage, ki ji pravimo legenda, pa gotovo ni samo lepa pripovedka. Gotovo nosi globljo vsebino. Kakor se je v življenju sv. Martin srečal z vsem posvetnim in končno z Bogom in vero in naposled z bogatim duhovnim življenjem, tako je po smrti še vedno ostal tisti, ki prinaša ljubezen, naklonjenost in spoštovanje do vseh ljudi dobre volje, kar simbolizira cvetje. Pokažimo v teh dneh drug drugemu spoštovanje, naklonjenost in bližino, posebej še tistim iz naše župnije, ki v priprošnjo sv. Martina na zaupajo, pa on sam kot naš farni patron po nas išče in vabi in želi osrečiti tudi izgubljene.
Spoštovanje, naklonjenostjo in bližino vam izražam
Vaš župnik