Mesec november – mesec spomina na naše rajne in mesec našega farnega patrona

Šele dobro smo začeli jesenski čas, že rožnovenski mesec oktober jemlje slovo. Zadnji žup. list bo hkrati tudi prvi v novem mesecu, saj imate to pot v roki razširjeno dvojno številko župnijskega oznanila. Prvi dnevi novega meseca bodo zaznamovani s spominom na naše rajne. Ob tem ne pozabimo tudi na vse, ki so nam v življenju kaj dobrega storili. Naj bo naša molitev namenjena tudi pokojnim duhovnikom in zlasti vsem tistim vernim rajnim, katerih se nihče več ne spominja. Prosimo Gospoda zanje in tudi za nas same, da bi bila, kot pove stara pesnitev: »naša smrt nekoč naj bo kot srečno vnebovzetje«.
Mesec v katerega stopamo pa je tudi mesec našega farnega praznovanja, ki ga bom ob našem patronu, svetem Martinu, prvikrat mogel obhajati z vami. Že sedaj vabim vse k razširjenemu praznovanju martinovih dni in k lepemu sodelovanju ob Martinovanju. Podroben spored si preberite v tem listu. Že v uvodu pa naznanjam, da bodo na Martinovo nedeljo pred slovesno sveto mašo ob 9.30 slovesno prenesene v cerkev relikvije, posmrtni ostanki, sv. Martina, ki bodo ta dan dani v češčenje in tako bo sveti Martin navzoč med nami tudi pri sv. bogoslužju. Z upanjem na večno slavo in s priprošnjo v varstvo svetega Martina stopajmo novemu mesecu naproti.
Vaš župnik

Samo, če smo »usmiljeni kakor Oče«, smo misijonarji
Kot so zapisali na misijonskem središču, smo na MISIJONSKO NEDELJO VSI ENA SAMA VELIKA DRUŽINA, ki, povezana v molitvi in mašni daritvi, kliče blagoslov bratom in sestram po vsem svetu in se medsebojno bogati z bratstvom, molitvijo in darovi. Na svetovni misijonski dan bratske povezanosti in solidarnosti smo znova povabljeni, da se zavemo, da v molitvi, misli drug na drugega, pričevanju in praznovanju vere spet razžarimo ogenj Božje ljubezni v vsej Cerkvi in s tem po vsem svetu. Molitev in nabirka na misijonsko nedeljo je nekaj enkratnega. Dogaja se namreč po vseh župnijah po vsem svetu. Ravno zato poveže vernike vsega sveta v bogati solidarnosti dajanja in prejemanja in s tem utrjuje v bratski skupnosti vse otroke nebeškega Očeta. Skupna molitev na ta dan ustvarja veliko dvorano zadnje večerje, kjer smo vsi bratje in sestre povezani z Marijo v skupnem klicanju Svetega Duha na pota našega življenja. Skupna nabirka po vseh cerkvah svetá pa prav tako ustvarja eno omizje, kjer vsi prispevamo zato, da bi se darovi porazdelili in pomagali vsem pri človeka vrednem življenju in bi se tako lahko vsi veselili rasti Božjega kraljestva med nami. Mati Terezija iz Kalkute, ki je bila 4. septembra razglašena za svetnico, nam kliče tako, kot je njo poklical Jezus: »Pojdi, bodi moja luč!« Udejanjajmo to lepo naročilo.
Vaš župnik

»LJUBEČA SKRB CERKVE ZA LJUDI V STISKI«

Z velikim veseljem se te dni oziramo v srebrni jubilej naše župnijske Karitas, ki že 25 let v naših župnijah vrši dela usmiljenja in se, kakor je njeno geslo, v ljubeči skrbi za ljudi v stisti, dotika vseh, ki so naši bratje in sestre, pa živijo v pomanjkanju in v porušenem blagostanju.
S hvaležnostjo kot župnik spremljam delo vseh prostovoljcev obeh naših župnij in se posebej veselim sodelovanja in dobre volje, ki jo nositelji pomembnih funkcij in prostovoljci delite med stiskane, trpeče in ljudi v pomankanju. Želim si, da bi tudi v prihodnje lepo sodelovali in v zaupanju v plačilo pri Bogu radi delali za dobro vseh. Ne prezrimo teh, ki so naše pomoči potrebni, in še bolj iščimo vse, ki so v velikih preizkušnjah, pa v svoji skromnosti ne poiščejo poti do dobrodelnih organizacij kakršna je Karitas.
Pred koncertom, s katerim bomo v soboto obeležili Karitasov jubilej, bo ob 18. uri v cerkvi sv. Marije zahvalna sveta maša, ki jo bo daroval naš škof ordinarij msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Prav lepo vabljeni k zahvali za sodelavce Karitasa obeh župnij in k molitvi za žive in pokojne člane ter nato na koncert.
Ljubečo skrb  za vas vam zagotavljam tudi
           Vaš župnik

»Ti si moje zavetje, moje vse v deželi živih« (Ps 142, 6)
Danes, na 28. nedeljo med letom, sklepamo teden za življenje, ki je od minule nedelje pa do danes potekal pod geslom: »Ti si moje zavetje, moje vse v deželi živih« (Ps 142, 6).
Svoje razmišljanje ob tednu za življenje je zapisala s. Maria C. Palmisano. Poudarke njenega razmišljanja objavljam v naslednjih vrsticah, vam pa želim obilo lepega in duhovnega ter srčnega veselja v vsakdanjem življenju.
Vaš župnik

RAZMIŠLJANJE OB TEDNU ZA ŽIVLJENJE
Obličje mlade žene, na katerem je nakazana bolečina, in beseda iz Ps 142,6 nas spremljata v letošnjem Tednu za življenje in nas vabita k razmišljanju. Veselje in upanje, tako kot bolečina in jok, zaznamujejo naše življenje; to je človeška izkušnja, izkušnja ljudstev in narodov tekom zgodovine do danes. O tem pričuje na poseben način Sveto pismo, ki nam razkriva različne vidike in odtenke človeškega trpljenja, a ne le človeškega, temveč tudi bolečino Boga, ki s človekom trpi, saj beremo pretresljive besede o Bogu pri preroku Jeremiju: »Moje oči točijo solze noč in dan in ne prenehajo! Kajti silna nesreča je zadela devico, hčer, moje ljudstvo, da, neozdravljiva rana!« (Jer 14,17). Bog ne le pozna bolečino in trpljenje ljudi, temveč z nami in za nas trpi – kot pravi tudi Izaija: »On je nosil naše trpljenje, si naložil naše bolečine« (Iz 53,4).
Ko želimo globlje razumeti dar našega življenja, se zavedamo, da ni ljubezni brez bolečine, ni pristnega prizadevanja za prijateljstvo, za vzgojo, za odnose brez potrebnega sprejetja našega deleža trpljenja. Letošnje geslo in podoba ob njem nas želi popeljati do tiste globine, kjer lahko kot ta žena tudi mi odkrijemo, da je v bolečini vabilo, klic, da bi globlje srečali Njega, Gospoda, ki z nami deli vse trenutke življenja in trpljenja in s svojo navzočnostjo omogoča, da se tudi nam globlje odpira notranji pogled in odkrivamo, da je sredi trpljenja že vstajenje. V psalmu, »Ti si moje zavetje, moje vse v deželi živih«, je Cerkev prepoznala Kristusov klic, ko je sredi trpljenja za nas molil in se tako povezal z vso zgodovino bolečin, pričakovanj in hrepenenj svojega naroda in vseh ljudi, vseh trpečih, vseh časov do nas danes.
                                                       s. Maria Carmela Palmisano, biblicistka