»Svojim otrokom vlivaš veliko upanje, ker daješ po grehu čas za kesanje.« (Mdr 12,19)

http://www.ednevnik.si/entry.php?w=malteski&e_id=66447

»SEJALEC JE ŠEL SEJAT.« (Mt 13,3)

Ljudje današnjega časa, v katerem je v ospredju življenja upravljanje z mnogimi tehnološkimi sredstvi, za razumevanje Jezusovih prilik marsikdaj potrebujemo dvojen prevod. Večina ljudi namreč živi v mestih in mnogi izmed njih si niti ne predstavljajo, kaj pomeni setev. Zato je potrebno ob Priliki o Sejalcu najprej pojasniti pojem setve, nato pa tudi duhovni pomen, ki ga ta prilika vsebuje. V tej priliki lahko v semenu vidimo zakrament krsta. Kdor svojega srca ne pripravi dobro za prejem tega najpomembnejšega zakramenta, lahko hitro ostane oropan zakladov, ki jih krst prinaša. Sprejeti krst, pomeni sprejeti v sebe Božje življenje. Kdor pa živi Božje, postaja nesmrten, kar v vsakdanjem življenju pomeni, pogumen, vesel, svoboden… Vprašajmo se, kako je z našim krščanskim življenjem. Ali smo posadili seme Božjega življenja v »dobro zemljo« odprtega srca? Ali negujemo Božje življenje z nenehnim očiščevanjem raznega »plevela« ter ali ga hranimo z Božjim kruhom Gospodove besede in svete evharistije? Enaka vprašanja veljajo za starše, ki so krstili svoje otroke. Ali jim pomagajo gojiti Božje življenje, ki so ga v otroke vsadili pri njihovem krstu?

»Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.«    (2 Tim 4,7)

http://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/sveti-peter-in-pavel-dva-realna-mozaka

KAJ PA VI PRAVITE, KDO SEM? (Mt 16,15)

Praznik apostolskih prvakov Petra in Pavla je tudi praznik mašniških posvečenj. Letos ima Cerkev na Slovenskem sedem novomašnikov. Številčno gledano, je ta številka mala. V prihodnjih letih bo marsikdaj število še manjše, lahko se zgodi, da kdaj celo ne bo nobenega novomašnika. Bilo bi napak, če bi nas skrbelo le število novomašnikov. Skrbeti nas mora, če zna slovenski duhovnik še odgovoriti na razmere časa v katerem živimo? Duhovnik je verodostojen takrat, ko zna v vsakem trenutku z besedo in dejanjem jasno povedati, da je Jezus Kristus edini odrešenik človeštva, ki je deloval pred dva tisoč leti, je deloval skozi zgodovino, deluje danes in bo deloval tudi v prihodnje. Odgovor na njegovo delovanje, ki je v darovanju za človeka, je v človekovem darovanju Gospodu. V verskem tisku lahko vsako leto beremo vzvišene misli v duhovništvu. Žal, zgolj lepe misli niso dovolj. Potrjevati jih mora tudi življenje. Tudi letošnji novomašniki so »otroci tega sveta«. Najprej jih je treba vzeti kot ljudi, ki so ravno tako iz mesa in krvi, kakor vsak človek. Podpirajmo jih z molitvijo, da bodo znali pogumno učiti in živeti evangelij.

»Prepevajte Gospodu, slavite Gospoda, ker rešuje življenje ubogega iz rok hudodelcev.« (Jer 20,13)

http://reformsi.blogspot.com/2014_01_01_archive.html

»NIČ NI ZAKRITEGA, KAR SE NE BO RAZODELO.« (Mt 10,26)

Pred kratkim sem se v neki družbi pogovarjal o tem, kako na zunaj delujemo ljudje v glavnem po enakih zakonitostih, na znotraj pa vsak človek nosi drugačno življenjsko zgodbo, katere sestavni del so ujetosti v različne grešne navade. Prišli smo do zaključka, da ni težava v tem, kakšno je naše življenje, ampak da so naše resnične življenjske zgodbe skrite pod družbenimi stereotipi. Posebej pa je zaskrbljujoče, da smo na takšen način življenja pristali tudi kristjani. Za ceno ugleda posameznika in cerkvene institucije večkrat prikrivamo, da smo tudi kristjani slabotni in padamo pod težo greha. Težava pa je v tem, da bolj kot stvari skrivamo, bolj patološko se izražajo, kar pomeni, da za ceno zunanjega ugleda, pristajamo v vse večjem grehu. S takšnim načinom življenja dokazujemo, da ne verjamemo evangeliju in Jezusovim besedam: »Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo«. Finančne in spolne afere, ki smo jim priče v zadnjih letih so dokaz za to, da enkrat vse pride na dan, vendar v mnogo hujši obliki, kot če bi bili kristjani sposobni sprotnega očiščevanja. Zato so lahko zadnja finančna in spolno–deviantna razkritja priložnost, da si enkrat za vselej zapomnimo evangeljske besede: »Resnica vas bo osvobodila«.

»Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Jn 3,17)

http://www.panoramio.com/photo/6179925

»POZDRAVLJAJO VAS VSI SVETI.« (2 Kor 13,12)

V prvi Cerkvi se je za kristjane uveljavil tudi izraz »sveti«. Marsikdo lahko ob tem pomisli, da je naziv »sveti« preveč predrzen, saj lahko vodi v poveličevanje samega sebe. Stvar postane bolj jasna, če rečemo, da svetost ne izhaja iz človeka, ampak iz Boga. Biti kristjan pomeni biti Božji posinovljenec, kar pomeni, da z zakramentom krsta Bog v nas položi Božje življenje. Res je, da si lahko človek svetost zapravi z zavrnitvijo Boga, kar pomeni, da je človek pristal v grešnem življenju. Vendar si človek vedno znova obnavlja Božje življenje, kadar se ponovno vrne v Božji objem, kar pa lahko stori z iskrenim kesanjem. Marsikoga lahko slišimo, ko govori, »jaz nisem svetnik«. Te besede lahko tudi pomenijo, »jaz živim oddaljen od Boga«. Svetništvo torej ni odvisno od naših dobrih dejanj, ampak od naše bližine z Bogom. Praznik Svete Trojice še posebej izpostavlja medsebojno povezanost treh Božjih oseb. Oče, Sin in Sveti Duh so tako močno povezani, da so en Bog. Človek je Bogu podoben takrat, kadar je z Njim popolnoma povezan in nima v sebi nobene želje, da bi se ločil od Njega. Zato je lahko kristjan v svetu, ki je poln razdeljenosti, kažipot za življenje v brezpogojni ljubezni in s tem kaže pot svetosti.