Iz Velikonočne Homilije Melitona iz Sarde, škofa
Predragi, treba je prav razumeti: skrvnost velike noči je vedno nova in stara, večna in časovna, minljiva in neminljiva, smrtna in nesmrtna. Stara je ta skrivnost po stari zavezi, nova po božji Besedi. Časovna zaradi prispodobe, večna zaradi milosti, minljiva zaradi žrtvovanja jagnjeta, neminljiva zaradi življenja Gospoda, smrtna zaradi njegovega pokopa, nesmrtna zaradi njegovega vstajenja od mrtvih.
Beri naprej
Naša vera
Kristjanova vera se v postnem času prečiščuje, poglablja z enim samim namenom. Da umre staro. Umreti sebi v vsem kar vemo, da nas ne vodi k Bogu. Zato, da bi se prečiščeni rodili v novega človeka. Kakor otrok, tako je tudi kristjan šibak, ranljiv, nezrel. Vendar z Marijo, z molitvijo, s Svetim Duhom, rastemo in zorimo v samostojne, odgovorne kristjane. Kristjane, ki so veselijo življenja z in v Bogu, ki ta način življenja brez dvomov živijo, spričujejo pred svojimi bližnjimi. To zorenje se začenja po Veliki Noči.
Beri naprej
Naj bo konec formalističnih spovedi
Ni dovolj, da se kesamo. V liturgični reformi zakramenta odpuščanja je Cerkev popravila svoj način izražanja. Razložila je, da je zakrament sestavljen iz štirih dejanj:
Beri naprej
Pomembno osnovno načelo: izpraševanje vesti
dobro prejetega zakramenta ne improviziramo. Potrebna so nekatera temeljna načela. O kesanju smo že govorili. Zdaj moramo spregovoriti še o drugem pomembnem dejanju, ki bi vedno moralo biti pred spovedjo. Gre za tako imenovano izpraševanje vesti. Papež opozarja: Izpraševanje vesti “naj bi bilo vedno ne sicer nekakšno tesnobno psihološko samoopazovanje, marveč iskreno in vedro soočenje z notranjim moralnim zakonom, z evangeljskim normami, kakor jih podaja Cerkev, z Jezusom Kristusom samim, ki je za nas učenik in življenjski vzor, ter z nebeškim Očetom, ki nas poziva k dobremu in k popolnosti.”
Beri naprej