AKTUALNI POUDARKI
• Prihodnji petek po večerni sv. maši bo seja ŽPS.
• Biblična skupina vabi k druženju ob božji besedi v torek, 24. oktobra, po večerni sv. maši v učilnici pri sv. Martinu.
MISIJONSKA NEDELJA
Kot so zapisali na spletni strani Misijonskega središča Slovenije, nas ob letošnji misijonski nedelji papež Frančišek v letošnji poslanici za misijonsko nedeljo spominja, da misijonska dejavnost ni zgolj ena izmed številnih dejavnosti Cerkve, kajti Cerkev je »misijonska po naravi«. Spominja nas, da ne moremo biti kristjani, ne da bi okoli sebe širili veselega oznanila Jezusovega evangelija. Ta ima »spreminjajočo moč«, saj je »dobra novica, ki prinaša nalezljivo veselje«, je »izvir novega življenja, prostega vladavine greha …«, »zdravi krvaveče rane človeštva«, še pravi papež v poslanici in vabi, »da zapustimo svojo udobnost in pogumno dosežemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč evangelija«. Pri tem stavi tudi na mlade, njihov pogum in njihove navdihe srca.
Ravno zato vsako leto obhajamo misijonsko nedeljo, da nas v tem prizadevanju okrepi: bodisi z molitvijo, konkretno z darovi za nabirko, ki jo ima Katoliška cerkev ta dan po vsem svetu. S temi sredstvi podpiramo srčne može in žene – misijonarje »na terenu«, ki so na misijonsko poklicanost pogumno odgovorili, premagali »lagodnost, lenobo in posvetnega duha«, pred katerimi svari Frančišek, »zapustili svojo udobnost« in šli gradit mlado Cerkev na obrobja sveta. Spomnimo se samo na naše svetniške misijonarje: Barago, Gnidovca in Majcna ter več sto drugih Slovencev, ki so svoje življenje razdali za graditev mladih Cerkva po najbolj revnih krajih sveta. Vsega tega ne bi zmogli, če ne bi imeli podpore iz zaledja, iz domovine, domače Cerkve, in solidarnostne podpore vesoljne Cerkve, za kar skrbijo papeške misijonske družbe v sklopu Kongregacije za evangelizacijo narodov. Vsi smo povabljeni, da mesec oktober, zlasti misijonsko nedeljo, posvetimo ozaveščanju o osrednji vlogi misijona v naši veri in molitvi in podpori nastajajočim krajevnim Cerkvam. TUDI VAŠ DAR PRI BOGOSLUŽJU JE TO NEDELJO NAMENJEN ZA MISIJONE.
MOLITEV ZA ŽRTVE, MIR IN SPRAVO
Po koncu 2. svetovne vojne se je na ozemlju naše domovine dogajalo to, kar se v nobeni državi in nobenemu narodu ne bi smelo zgoditi.
Na območju Marija Reke in Podmeje je po koncu 2. svetovne vojne, od meseca maja do avgusta 1945, umrlo nasilne smrti okoli 2000 meščanov iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Laškega, Žalca in okolice Celja, več 100 Hrvatov in okoli 100 nemških vojnih ujetnikov.
Župnije Sv. Pavel – Prebold, Marija Reka, Trbovlje – sv. Martin in Trbovlje – sv. Marija smo v nedeljo, 29. oktobra, ob 16.15 lepo vabljeni k molitvi za žrtve vojnega, medvojnega in povojnega nasilja, za mir in spravo v slovenskem narodu, ki bo pri spominskem križu, ki stoji ob regionalni cesti Prebold – Trbovlje.
Spomini za naše rajne
Ob prazniku vseh svetih bomo zvečer ob 18. uri, letos pri sv. Martinu, molili rožni venec za rajne. V ta namen lahko do konca meseca v nabiralnik pri sv. Martinu ali meni osebno (zlasti pri sveti Mariji) oddate v kuverti čitljivo zapisane podatke o vaših pokojnih za katere želite, da se jih ob rožnem vencu na večer vseh svetih posebej imenuje in se jih posebej spomnimo. Dar, ki ga boste namenili ob tem je prostovoljen.
K opravilu za rajne nas spodbuja tudi sveto pismo, kjer beremo: »Juda Makabejec je 
napravil nabirko od moža do moža in poslal v Jeruzalem približno dva tisoč srebrnih drahem, da bi se opravila daritev za greh. V tem je ravnal zelo lepo in plemenito, saj je mislil na vstajenje. Zakaj ko ne bi pričakoval, da bodo padli vstali, bi bilo odveč in nespametno moliti za mrtve.« (2 Mkb 12,43-44)
Za kristjane ni dovolj, če se naših dragih rajnih spominjamo samo s svečami in rožami. Potrebno je, da živijo v spominu molitve. Sveče dogorijo, rože ovenijo, molitev pa ostane in daje zagotovilo večnega življenja pri Bogu.
NAŠI POKOJNI
V tem tednu sta bili s svetimi opravili pokopani: + Amalija Blažič (Kol.1. maja 21), + Erika Rajšek (Klek 29a)
Po zakramentu svetega krsta sta bila sveti Cerkvi in našemu občestvu pridružena Urban Štrovs in Tanaja Čuk.
