FRANČIŠEK ASIŠKI, 4. oktober

FRANČIŠEK ASIŠKI, (1182 – 1226) god: 4. oktober

Njegov oče je bil bogat trgovec, ki je mislil, da bo Frančišek uspešno nadaljeval njegovo poslovanje. V začetku je Frančišek dajal vtis, da bo uspešen poslovnež, vendar mu je bolezen pri dvajsetih letih spremenila življenje. Odločil se je, da bo vse, kar ima, razdal revežem. Vpričo očeta se je slekel in brez vsega začel radikalno življenje v uboštvu. Neke noči je zaslišal Jezusov glas: »Frančišek, popravi mojo Cerkev, ki se podira.« Najprej je mislil, da gre za razpadajočo cerkvico sv. Damjana v Asisiju, zato se je takoj lotil dela. Kmalu pa je spoznal, da ga Bog kliče k obnovi Kristusove Cerkve, ki je propadala zaradi posvetnega duha. Začel je hoditi naokoli in oznanjati uboštvo. Ker so ljudje videli, da je Frančišek ob tem načinu  življenja neizmerno srečen, se mu je pridruževalo vedno več sobratov. Iz tega je nastal red Frančiškovih manjših bratov. Od takrat je preteklo osemsto let. Kdor ima odprte oči, lahko vidi, da hoče Jezus tudi danes komu spregovoriti: »…popravi mojo Cerkev, ki se podira! Beri naprej

VINCENCIJ PAVELSKI, 27. september

VINCENCIJ PAVELSKI, (1581 – 1660) god: 27. september

Vincencij Pavelski je bil povsem običajen človek. Za duhovniški poklic se je za odločil zato, da bi preživljal sebe in svoje starše. Posvečen je bil že pri devetnajstih letih, saj je poznal nekega starejšega škofa, ki je bolj na lahko jemal mašniško posvečenje. Ko je bil že duhovnik pa se je spreobrnil in se odločil, da bo vse življenje posvetil ubogim. Zanj so bili ubogi predvsem tisti, ki niso poznali Jezusa Kristusa in njegovega odrešilnega nauka. Ko je 25. januarja 1617 v cerkvi v Follevillu, v južni Franciji, govoril o potrebnosti spovedi, je navzoče njegova pridiga tako ganila, da so vsi hoteli pristopiti k spovedi. Zato je ta dan imel za ustanovni dan Misijonske družbe lazaristov, katerih glavna naloga je z ljudskimi misijoni klicati ljudi k spreobrnjenju. Vincencij je z Ludoviko de Marillac ustanovil tudi družbo usmiljenih sester, ki se v glavnem posvečajo ljudem v materialni bedi. Lazaristi in usmiljenke se tako dopolnjujejo, ker človeka dvigajo iz duhovne in materialne bede. Koliko pa se to danes uresničuje, naj presodi vsak sam? Beri naprej