Mašni nameni za teden od 7.11. do 13.11.

PON
7. 11.
18.00: po namenu darovalca (sv. Marija)
+ st. Grošelj, sestra Vera, brata Janez in Marjan
+ Štefan Stanko

TOR
8. 11.
17. 40: molitev večernic  pred  Najsvetejšim (sv. Marija)
18.00: v zahvalo za opravljene diplome
+ Ljudmila Gracar – 30. dan  

SRE  
9. 11.
Teodor, mučenec 
8. 00: + dr. Štraus, Guna, Kamnikar (sv. Marija)
za duh. poklice in svetost duhovnikov

ČET
10. 11.
sv. Leon Veliki  
18.00: + Terezija, Franc, s. Tomislava Zupančič (sv. Martin)
+  Frančiška Smodiš

PET
11. 11.
sv. Martin  
10.00: + Berta Babič – 30. dan (Dom upokojencev)
18.00: + Marija Žibert – 30. dan (sv. Martin)     
v zahvalo za uslišane prošnje

SOB
12. 11.
8.00: v zahvalo in priprošnjo /druž. Saje/ (sv. Martin)
Bogu v zahvalo in za zdravje v druž.

NED
13. 11.
33. nedelja med letom    
8.00: za žive in + farane (sv. Marija)  
9. 30: prinos relikvij sv. Martina in molitve (sv. Martin)
10.00: + Nežka Hribšek – obl.

Po prvem mašnem namenu mašuje župnik, nameni pisani s poševno pisavo, so oddani, vseh pa se spomnimo pri mašah. Bog povrni za vaše namene.

Duhovna misel za 31., 32. nedeljo med letom

Mesec november – mesec spomina na naše rajne in mesec našega farnega patrona

2016-43-1Šele dobro smo začeli jesenski čas, že rožnovenski mesec oktober jemlje slovo. Zadnji žup. list bo hkrati tudi prvi v novem mesecu, saj imate to pot v roki razširjeno dvojno številko župnijskega oznanila. Prvi dnevi novega meseca bodo zaznamovani s spominom na naše rajne. Ob tem ne pozabimo tudi na vse, ki so nam v življenju kaj dobrega storili. Naj bo naša molitev namenjena tudi pokojnim duhovnikom in zlasti vsem tistim vernim rajnim, katerih se nihče več ne spominja. Prosimo Gospoda zanje in tudi za nas same, da bi bila, kot pove stara pesnitev: »naša smrt nekoč naj bo kot srečno vnebovzetje«.
Mesec v katerega stopamo pa je tudi mesec našega farnega praznovanja, ki ga bom ob našem patronu, svetem Martinu, prvikrat mogel obhajati z vami. Že sedaj vabim vse k razširjenemu praznovanju martinovih dni in k lepemu sodelovanju ob Martinovanju. Podroben spored si preberite v tem listu. Že v uvodu pa naznanjam, da bodo na Martinovo nedeljo pred slovesno sveto mašo ob 9.30 slovesno prenesene v cerkev relikvije, posmrtni ostanki, sv. Martina, ki bodo ta dan dani v češčenje in tako bo sveti Martin navzoč med nami tudi pri sv. bogoslužju. Z upanjem na večno slavo in s priprošnjo v varstvo svetega Martina stopajmo novemu mesecu naproti.
Vaš župnik

Mašni nameni za teden od 31.10. do 6.11.

PON
31. 10.
sv. Bolfenk, škof    
18.00: živi in + dr. Šmid, Grabnar (sv. Marija)
za duh. poklice in svetost duhovnikov

TOR
1. 11.
VSI SVETI    
8.00: + dr. Hren, Serša in Rafko Podgoršek (sv. Marija)
10.00: + Miroslav Štolc – 30. dan (sv. Martin)
13.30: LITANIJE IN MOLITVE ZA RAJNE (sv. Martin)
18.00: ROŽNI VENEC in spomini za rajne (sv. Marija)

SRE
2. 11.
VERNI RAJNI    
8. 00: za duše v vicah (sv. Marija)
10.00: po namenu svetega očeta (sv. Martin)
(po maši molitve za rajne na starem Kobacovem pokopališču)

ČET 3. 11.
sv. Viktorin, škof  
——————————————-

PET
4. 11.
sv. Karel (Drago)    
18.00: + Marija Jurečič + sorodniki (sv. Martin)
+ Alojzija Götz, st. Kösel, Boris Gracar
+ Ivanka Štusej

SOB
5. 11
sv. Zaharija in sv. Elizabeta  
18.00: + st. Bevc, sestra Joža Trotovšek (sv. Martin)
+ Jožef Sladič

NED
6. 11.
ZAHVALNA NEDELJA  
8.00: Mariji Pomagaj v zahvalo za srečo v nesreči (sv. Marija)
10.00: za zdravje družine Zupančič (sv. Martin)
15.00: za žive in + farane (sv. Križ, Retje)       

Pismo škofov ob prazniku Vseh svetih

2016-43-8Dragi bratje in sestre! Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam želimo škofje spregovoriti o vprašanjih povezanih s smrtjo in krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa tudi po smrti. V spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. Smrtna ura je pomemben del življenja. V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti srečala s svojim Odrešenikom in bo naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti, kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju; od katerega je na nek način odvisna vsa večnost.

Slovo od rajnega in pogrebna slovesnost
Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega zemlji v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko vero in upanje v večno življenje. Zato je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja, kjer je še prisotna, ali na novo uvede molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku. To je primerno tudi, ko rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem.  Upadanje krščanskih pogrebov in visok odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh, in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob življenja in čimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti človekovo telo in smrt.  Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka že brez omejitev prostora in časa. Zato naj se telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Škofje močno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na možen način vključi obhajanje svete maše. V Sloveniji je postal večinski način pokopa upepelitev in posledično žarni pokop. Razlogov je več, od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov. Cerkev sprejema tudi ta način, pokopa mora duhovnik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odločitev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v največji možni meri tudi z obredom, poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a potrebno bi bilo iskati v tej smeri nove možnosti, saj je to želja, priporočilo in praksa vesoljne Cerkve. Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno. Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi, ter pojavljajoče težnje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in občestva Cerkve. Enako spoštovanje kot do teles odraslih rajnih je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred. 2016-43-4V primeru, da se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo. Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj prisotne krste ali žare, ki omogočajo pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo, žare iz katerih lahko vzklije rastlina itd.), in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v drugačnih oblikah od običajnih (krsta, žara), dovoljenje ordinarija. Naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in prežet z upanjem in vero v večno življenje. V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krščansko obliko slovesa od rajnih, ki vključuje možnost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo!
Vaši škofje