Mašni nameni za teden od 28.4. do 4.5.

PON 28. 4.     
Peter Chanel 
19.00 + Frančiška Cestnik
po namenu

TOR 29. 4.
Katarina Sienska    
19.00 + Zvonko in Dora Fröbe
po namenu

SRE 30. 4.
Adiutor    
7.00 za zdravje in po namenu
po namenu

ČET 1. 5.
Jožef Delavec    
9.00 + Franc in Angela Zorko (sv. Katarina)
10.00 v zahvalo za vse blagoslove v zakonu

PET 2. 5.
Atanazij
19.00 v zahvalo in priprošnjo ob 70. letnici
+ Cveto, Florjan in Jožefa Bevc

SOB 3.  5.
Filip in Jakob
19.00 + Ernest Hafner
+ Slavko in Peter Habjan

NED 4. 5.
3.velikonočna nedelja
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + iz družine Zorko–Pustovrh (sv. Katarina)
10.00 + Ana in Matevž Kahne

Oznanila za teden od 28.4. do 4.5.

Praznični odmev: V letošnjem velikem tednu in v vstopu v velikonočne praznike se je še posebej pokazalo, da je bil velik del vernikov dejavno navzoč pri trpljenju, smrti in vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Na zunaj se je to pokazalo v lepem obisku obredov velikonočnega tridnevja. Še posebej izpostavljam lep obisk  velikonočne vigilije, kljub zgodnji jutranji uri, oz. pozni nočni uri. Vzpodbujajoče je dejstvo, da se med verniki krepi zavest, da je sveta maša velikonočne vigilije liturgija vseh liturgij. Vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali v obhajanju velikega tedna in v obhajanju velikonočne liturgije, se iskreno zahvaljujem.

Bela nedelja: 2. velikonočno nedeljo imenujemo tudi »bela nedelja«. V prvih stoletjih so v Cerkvi krščevali praviloma za velikonočno vigilijo. V znamenje prerojenosti v Kristusu, so novokrščenci naslednjo nedeljo prišli k bogoslužju v belih oblačilih, zato so to nedeljo začeli imenovati »bela nedelja«.

Prvi dnevi v mesecu: Prosim, da mi sporočite, če kdo želi ob prvem petku na novo obisk duhovnika. Maša v bolnici pa bo naslednjo sredo, 7. 5., ob 19.00.

Šmarnična pobožnost: V mesecu maju bomo opravljali tradicionalno šmarnično pobožnost. Šmarnično branje bo takoj po sveti maši. Naslov šmarnic za odrasle je »Pomembne reči«, avtorice Darje Kastelic, šmarnice za otroke pa nosijo naslov »Marija, žena za naš čas«, avtorja Petra Žaklja. Otroci ste eno uro pred sveto mašo vabljeni na igrišče. Če kdo želi pripraviti šmarnice pri kakšni kapeli, naj mi to sporoči najmanj štirinajst dni pred izvedbo.

Blagoslov traktorjev: V nedeljo, 4. 5., bo pri sv. Katarini po sveti maši blagoslov traktorjev.

Verouk: Z rednim veroukom bomo nadaljevali 5. maja.

Molitvena skupina: Srečanje bo v torek, 29. 4. po sveti maši.

Romanje župnijskih sodelavcev: V soboto, 7. 6., bo romanje župnijskih sodelavcev. Glavni cilj romanja bodo znamenitosti Zagreba. Prijavite se lahko do 1. 6. v župnišču ali v Martinovem kotu.

KATARINA SIENSKA; 29. april

KATARINA SIENSKA (1347–1380), god: 29. april

Rodila se je kot predzadnja od petindvajsetih otrok barvarja kož Jakoba Benincasa iz mesta Siena. Že z dvanajstimi leti je prišla v spor z domačimi, zlasti z materjo, ki je hotela, da si poišče moža in se ni mogla sprijazniti s Katarinino namero, da se posveti Bogu. Temu prigovarjanju je Katarina napravila konec tako, da si je ostrigla lase in s tem pokazala svojo trdno odločitev, da se za vedno daruje Bogu. Oče je bil njen zaveznik in tako je s šestnajstimi leti mogla vstopiti v tretji red sv. Dominika. Pri dvajsetih letih se ji je v videnju prikazal Jezus, se z njo skrivnostno zaročil in ji napovedal, da ji bo v Cerkvi zaupana posebna naloga. Njena posebna naloga je bila, da je pomagala prepričati papeža Gregorja XI., naj se vrne iz francoskega Avignona v Rim. Leta 1376 je to res storil. Ko se je papež vračal v Petrovo mesto, se je Katarina ponižno umaknila v rodno Sieno, potem ko je svojo nalogo izpolnila. Izčrpana od naporov svojega kratkega, a napetega življenja, je Katarina komaj triintridesetletna umrla v Rimu. Papež Pavel VI. ji je leta 1970 podelil naslov cerkvene učiteljice.

Duhovna misel za Veliko noč 2014

Vsem, ki berete te vrstice, želim blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja! (Amadej, žpk)
2014-17

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezusovo_trpljenje

»VSTAL JE OD MRTVIH!« (Mt 28,7)

Prve priče Gospodovega vstajenja so bile žene, ki so prišle na velikonočno jutro k Jezusovemu grobu. Prazen grob in Jezusovo prikazanje je ženam in drugim Jezusovim učencem spremenilo življenje. Vstali Zveličar je v njihovo življenje posegel tako korenito, da je vsaka druga stvar stopila v senco veselega sporočila o Gospodovem vstajenju. Izročilo, da je Gospod vstal se je iz roda v rod predajalo vse do današnjih dni. Pri tem ne gre zgolj za zgodovinsko dejstvo, ki se ga človek nauči in predaja naprej. Pri oznanilu o Gospodovem vstajenju gre za izkustvo srečanja z Vstalim. Tisti, ki smo se udeležili velikonočne vigilije na velikonočno jutro, smo lahko v Božji besedi izkusili, da nam je sam Gospod povedal, da je vstal od mrtvih. Pri spremenjenju kruha in vina v Gospodovo telo in kri, smo ga lahko videli z očmi vere, da je navzoč in delujoč v našem življenju. Tako kot so žene in učenci na veliko noč srečali Gospoda, ga tudi mi srečujemo v Božji besedi in zakramentih. Živeti po Božji besedi in zakramentih pa pomeni, da Gospodovo vstajenje postaja vsak dan bolj bistvo našega življenja. Z vsakim dnem, ko postajamo starejši, postajamo hkrati vedno bolj Gospodovi. Ali verujemo v to resnico?