Mašni nameni za teden od 14.4. do 20.4.

Objavljeno ,

PON 14. 4.     
Lambert        
19.00 + Marija Jazbec, obl.
+ Milan Štrovs

TOR 15. 4.
Helena    
19.00 za fizično in psihično zdravje
po namenu

SRE 16. 4.
Benedikt Jožef Labre    
7.00 + Jože in Marija Dimnik
za spreobrnjenje grešnikov in za duše v vicah

ČET 17. 4.
Veliki četrtek
19.00 za telesno in duševno zdravje
+ Ana Bizjak

PET 18. 4.
Veliki petek
19.00 obred velikega petka

SOB 19.  4.
Velika sobota
7.00 – 20.00 skozi ves dan molitev pri Božjem grobu

NED 20. 4.
Gospodovo vstajenje – velika noč    
4.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Jožef Sakelšek (sv. Katarina)
10.00 živi in rajni iz družin Jurečič, Šneberger, Breznik in Kotnik

Duhovna misel za 6. postno nedeljo

Objavljeno ,

»Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti.« (Flp 2,8)

2014_16

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezusovo_trpljenje
»KAJ MI HOČETE DATI IN VAM GA IZROČIM.« (Mt 26,15)

Juda Iškarijot je zaradi izdajstva Jezusa ena izmed najbolj tragičnih osebnosti v zgodovini človeštva. Izdajo je celo pogojeval z denarjem, kar je razvidno iz besed »kaj mi hočete dati in vam ga izročim«. Iz tega lahko sklepamo, da pohlep po denarju ni le problem današnjega časa, ampak je bil problem skozi vso zgodovino. Tudi marsikdo od kristjanov misli, da lahko z denarjem ureja svoje krščansko življenje. Eden izmed primerov so pogrebi za tiste, ki pridejo v župnišče samo takrat kadar umre eden od njihovih najbližjih. Za ceno 29 € najamejo duhovnika misleč, da bodo s tem, ko se bo na pokopališču pojavil duhovnik, rešili večno življenje pokojniku in samemu sebi. Duhovniki pa naivno mislimo, da se bo koga »že kaj prijelo«. Na ta način (p)ostaja med t. i. kristjani odnos s Kristusom preračunljiv, kar pa nima nobene zveze s krščanstvom v pravem pomenu besede. Preračunljivost Juda Iškarijota nam je lahko v opomin, da se lahko tudi mi hitro znajdemo v njegovem načinu razmišljanja. Jezus Kristus ne zahteva zase nobenega plačila, zahteva pa ljubezen, kar pa lahko človek uresničuje le v iskrenem odnosu z Njim. Vstop v veliki teden naj bo za nas izstop iz preračunljivosti in hkrati vstop v ljubezen.

Oznanila za teden od 14.4 do 20.4.

Objavljeno ,

Nabirka za cvetje: Pod oltarjem je pripravljena košara, v katero lahko prispevate denar, ki je namenjen za krašenje cerkve. To je enkratna nabirka, ki zadostuje za celo leto.
Srečanje za starše veroučencev: V ponedeljek, 14. 4. po sveti maši, bo redno srečanje za starše veroučencev. Na srečanje ste vabljeni tudi ostali, ki želite poglobiti skrivnost krščanskega življenja.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo v torek, 15. 4. po sveti maši.
Križev pot: Zadnji križev pot, ki ga pripravlja župnijski pastoralni svet, bo na veliki petek, 18. 4. ob 15.00.

Spovedovanje: Redna možnost za spoved je vsak dan pol ure pred sveto mašo. Kdor želi spoved ali pogovor izmed rednega časa, naj mi to, prosim, sporoči.

Veliki teden: S cvetno nedeljo smo vstopili v veliki teden Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja. Glede na to, da je to najpomembnejši teden v Cerkvenem letu vabim, da se obredov velikega tedna udeležite vsi, ki nimate posebnih zadržkov.

Veliki četrtek: Ta dan obhajamo spomin zadnje večerje. V stolnicah bodo dopoldan t. i. krizmene maše, kjer se duhovniki zberejo skupaj s svojim škofom in obnovijo duhovniške obljube. Škof posveti sveta olja (krstno olje, sveto krizmo in bolniško olje), katere župniki odnesejo na svoje župnije. Ob 19.00 bo v župnijski cerkvi sveta maša z obredom umivanja nog. Po sveti maši bomo odnesli Najsvetejše v stranski oltar, v spomin na ure, ki jih je Jezus preživel v ječi.

Veliki petek: Ob 19.00 bo obred velikega petka, ki je sestavljen iz treh delov: bogoslužja Božje besede, češčenja križa in svetega obhajila. Po svetem obhajilu bomo odnesli Najsvetejše v Božji grob.

Velika sobota: Bistvo velike sobote je češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu. Zato smo še posebej vabljeni, da se skozi dan ustavimo ob Božjem grobu in se Gospodu zahvalimo za njegovo daritev na križu.

Blagoslov ognja: V Sloveniji je navada, da v blagoslovljenem ognju prižigamo gobe, katere odnesemo na svoje domove. Blagoslov ognja bo ob 7.00 pri sv. Martinu in sv. Katarini.

Blagoslov jedil: Blagoslovi bodo ob 14.00 in 16.00  pred župnijsko cerkvijo in ob 15.00 v cerkvi sv. Katarine. Blagoslov pred cerkvijo bo zaradi nemotene celodnevne molitve pred Božjim grobom.

Velika noč: V velikonočni praznik vstopimo s sveto mašo velikonočne vigilije, ki bo letos na velikonočno nedeljo, ob 4.00. To je najpomembnejša maša v vsem letu. Prižgana velikonočna sveča, ki jo prižgemo z blagoslovljenim ognjem na začetku vigilije, simbolizira Kristusa, ki je premagal temino smrti. Božja beseda pa nas od stvarjenja preko stare in nove zaveze pripelje do evangelija, ki poroča o vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Bogoslužje velikonočne vigilije je sestavljeno iz štirih delov: slavja luči, besednega bogoslužja, krstnega bogoslužja in evharističnega bogoslužja. Posebej polagam na srce, da se bogoslužja velikonočne vigilije zagotovo udeležimo. Po vstajenjski sveti maši velikonočne vigilije bomo imeli procesijo. Kdor se udeleži velikonočne vigilje je upravičen do velikonočnega zajtrka.

Duhovne vaje za zakonce: Med 24. in 27. 4. bodo v Kančevcih duhovne vaje za zakonce. Poleg tistih, ki ste že vključeni v zakonske skupine, močno priporočam duhovne vaje tudi drugim zakoncem. V skladu  s smernicami Svetega sedeža, ste na duhovne vaje vabljeni tudi ločeni in ponovno poročeni.

Duhovna misel za 5. postno nedeljo

Objavljeno ,

»Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre« (Jn 11,25).

2014_15

http://reformsi.blogspot.com/2010_09_01_archive.html


»GLEJTE, JAZ ODPREM VAŠE GROBOVE.« (Ezk 37,12)

Bistveni namen postnega časa je, da se s spokornimi dejanji pripravljamo na Gospodovo vstajenje, ki je temeljna verska resnica krščanstva. Zaradi Gospodovega vstajenja bomo od mrtvih vstali tudi mi. Morda nam je, vsaj tistim, ki smo malo »bliže Cerkve«, domače dejstvo, da bomo ob koncu časov deležni večnega življenja. Verjetno pa malo manj razmišljamo o vstajenju od mrtvih v sedanjem trenutku. Ni nujno, da je človek, ki je sicer fizično živ, tudi poln življenja. Včasih pravimo komu, da se »drži kot živ mrlič«. Tudi nekdo, ki je po letih šele na začetku življenjske poti, včasih nima nobenega veselja ali volje do življenja. Včasih smo telesno čili ljudje dobesedno zaprti v grob lastne ujetosti od različnih dejavnikov, ki nas onesposabljajo za kvalitetno življenje. Zato je pričakovanje praznika Gospodovega vstajenja, predvsem dogodek, ki je usmerjen v sedanjost v konkreten »grob«, v katerega smo zakopali življenjske moči. Preostanek postnega časa lahko usmerimo tudi v iskreno molitev, da bi Gospod našel pot do naše omrtvelosti in, da bi bili osvobojeni vsega, kar nas usmerja v zaprtost vase. Kdaj bo prišel konec časov ne vemo, z Božjo pomočjo pa lahko v tem trenutku odpremo grob v svojem srcu.