»Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izbral, da bi bili sveti in brezmadežni pred njim.« (Ef 1, 4)
http://www.veselasola.net/veselasola.net/portal/ucne_poti/pil-zivifosili-20131007
»KJE SI?« (1 Mz 3, 9)
Prvi pogovor med Bogom in človekom se začenja z vprašanjem Boga človeku: »Kje si?« Vzrok za to vprašanje je bila človekova nezvestoba, ker se ni držal navodil, ki mu jih je dal Bog z izročitvijo Božjega stvarstva v upravljanje. Opazimo lahko, da človek sploh ni odgovoril na Božje vprašanje, ampak se je začel izgovarjati z zunanjimi dejavniki, na katere je prelagal odgovornost za lastno nezvestobo. Ko govorimo o grehu, ni največja tragika v tem, da storimo greh. Večja škoda nastane takrat, ko začnemo greh opravičevati s tem, da zanj krivimo nekoga drugega. Prvi človek, Adam, je popolnoma »padel na izpitu«, ker ni znal ovrednotiti svojega izgubljenega stanja, ampak se je z izmikanjem njegova izgubljenost še bolj poglabljala. Nasprotno od prvega človeka nam je za zgled Devica Marija. Ob Božjem povabilu, da postane mati Božjega Sina, je izročila Bogu svoje človeško nebogljeno stanje in se mu dala popolnoma na razpolago. Biti Bogu na razpolago ne pomeni hkrati biti brez greha, ampak povabiti Boga v svoje omejeno stanje. Človekova veličina se ne kaže takrat, ko je brez greha, ampak takrat, ko greh brez olepševanja izroča Bogu.