Duhovna misel za cvetno nedeljo

Objavljeno ,

»Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge.« Jn 13, 14)
2013_13

KO SE BOŠ SPREOBRNIL, UTRDI SVOJE BRATE (Lk 22, 32)

Za Jezusa je bila noč iz velikega četrtka na veliki petek najtežja v njegovem življenju. Vedel je, da ga to noč in naslednji dan čaka strahotno ponižanje, ki se bo končalo z njegovo smrtjo na križu. Kljub temu pa je v tej noči, v prvi daritvi svete evharistije, svojim učencem pod podobo kruha in vina daroval samega sebe. Učence je postavil za duhovnike, da bi v njegovem imenu oznanjali evangelij in v njegov spomin pri vsaki sveti maši obhajali spomin Gospodove večerje, kjer se Jezus daruje za nas na popolnoma enak način kot pri zadnji večerji s svojimi učenci. Jezus se tudi v najtemnejši noči svojega življenja zaveda, da ga bodo njegovi učenci, na čelu s prvakom apostolov Petrom, zapustili. Zato ga že pri zadnji večerji opogumlja, da naj takrat, ko se bo spreobrnil, svoje brate utrdi v veri. Jezusovo naročilo Petru velja tudi za nas. Če želimo verodostojno oznanjati evangelij, moramo najprej poskrbeti za lastno spreobrnjenje. To pa je tudi temeljni namen postnega časa, saj smo pri obredu pepeljenja na pepelnico poslušali duhovnikove besede: »Spreobrni se in veruj evangeliju«. Ali smo v postnem času utrdili svojo vero?

Mašni nameni za teden od 25.3. do 31.1.

Objavljeno ,

PON 25. 3.   
Gospodovo oznanjenje (l. p. 23. 3)                          
18.00 + Jure Katič
+ Marija Jurečič

TOR  26. 3.
Evgenija    
18.00 + Jože Pešl
+ Vilma Stangl

SRE 27. 3.
Peregrin    
7.00 + Jože Dimnik
za Božje varstvo in srečno vrnitev

ČET 28. 3.
veliki četrtek
18.00 po osebnem namenu
+ starši Minka in Albin Blažič ter Edvard Ajnik

PET 29. 3.
veliki petek
18.00 obred velikega petka

SOB 30. 3.
velika sobota
7.00 – 20.00
češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu

NED 31. 3.
Gospodovo vstajenje – velika noč    
5.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Janko in Marija Ramšak (sv. Katarina)
10.00 + Polutnikovi in Rudolf Kamnikar

Oznanila za teden od 25.3. do 31.3.

Objavljeno ,

Verouk: Ker smo vstopili v veliki teden, ni verouka, zato pa se starši in otroci udeležite obredov velikega tedna. Z rednim veroukom bomo nadaljevali 8. aprila.

Obisk bolnikov: Ta teden bom obiskoval bolnike na domu in v bolnici. Prosim, da mi sporočite, če veste, da kdo želi obisk duhovnika.

Čiščenje cerkve in okolice: Čistilna akcija bo v torek, 26. 3 ob 10.00. Prosim, da se vsi, ki nimate večjih zadržkov, akcije udeležite.

Molitvena skupina: Srečanje bo v torek, 26. 3., po sveti maši.

Pobožnost križevega pota: Na veliki petek, 29. 3. ob 15.00, pripravlja križev pot Župnijski pastoralni svet.

Veliki četrtek: Ta dan obhajamo spomin zadnje večerje. V stolnicah bodo dopoldan t. i. krizmene maše, kjer se duhovniki zberejo skupaj s svojim škofom in obnovijo duhovniške obljube. Škof posveti sveta olja (krstno olje, sveto krizmo in bolniško olje), katere župniki odnesejo na svoje župnije. Ob 18.00 bo v župnijski cerkvi sveta maša z obredom umivanja nog. Po sveti maši bomo odnesli Najsvetejše v stranski oltar, v spomin na ure, ki jih je Jezus preživel v ječi.

Veliki petek: Ta dan je za kristjane dan ljubezni, ker nam je Jezus s trpljenjem in smrtjo izkazal ljubezen do konca. Ob 15.00 bo križev pot, ob 18.00 pa bo obred velikega petka, ki je sestavljen iz treh delov: bogoslužja Božje besede, češčenja križa in svetega obhajila. Po svetem obhajilu bomo odnesli Najsvetejše v Božji grob.

Velika sobota: Bistvo velike sobote je češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu. Zato smo še posebej vabljeni, da se skozi dan ustavimo ob Božjem grobu in se Gospodu zahvalimo za njegovo daritev na križu.

Blagoslov ognja: V Sloveniji je tudi navada, da v blagoslovljenem ognju prižigamo gobe, katere odnesemo na svoje domove. Blagoslov ognja bo ob 7.00 pri sv. Martinu in sv. Katarini.

Blagoslov jedil: Blagoslov jedil ima smisel le v primeru, če se redno udeležujemo bogoslužja, še posebej bogoslužja na veliki teden. Ob družinski mizi ohranjamo velikonočno vzdušje in se veselimo Gospodovega vstajenja, ki smo ga obhajali pri velikonočni sveti maši, posebej še pri vstajenjski sveti maši velikonočne vigilije. Lahko pa blagoslov tudi zlorabimo, če ga jemljemo na magičen način. Primer zlorabe blagoslova je npr. 5 urgentnih posegov zaradi prenajedanja na veliko noč lansko leto. V Hrastniku je bilo lani v teh dneh celo 11 urgentnih posegov. Blagoslovi bodo ob 14.00 in 16.00 pri sv. Martinu in ob 15.00 pri sv. Katarini. Pred oltarjem bo pripravljena tudi škatlica, v katero lahko darujete denar za potrebe župnijske karitas.

Velika noč: V velikonočni praznik vstopimo s sveto mašo velikonočne vigilije, ki bo letos na velikonočno nedeljo, ob 5.00. To je najpomembnejša maša v vsem letu. Prižgana velikonočna sveča, ki jo prižgemo z blagoslovljenim ognjem na začetku vigilije, simbolizira Kristusa, ki je premagal temino smrti. Božja beseda pa nas od stvarjenja preko stare in nove zaveze pripelje do evangelija, ki poroča o vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Bogoslužje velikonočne vigilije je sestavljeno iz štirih delov: slavja luči, besednega bogoslužja, krstnega bogoslužja in evharističnega bogoslužja. Posebej polagam na srce, da se bogoslužja velikonočne vigilije zagotovo udeležimo. Če se npr. odpravimo navsezgodaj v gore, je težko vstati zgodaj zjutraj, z osvojitvijo vrha pa je naš trud poplačan. Koliko bolj nas bo tudi Gospod blagoslovil, če bomo darovali del velikonočnega spanca, da bi bili priče Gospodovega vstajenja. Po vstajenjski sveti maši velikonočne vigilije bomo imeli vstajenjsko procesijo po običajni navadi. Ne pozabimo, da se to noč prestavi ura na poletni čas, eno uro naprej.

Duhovna misel za 5. postno nedeljo

Objavljeno ,

Habemus papam: Jorge Mario Bergoglio, FRANCISCUM.
2013_12

FRANČIŠEK, POPRAVI MOJO CERKEV, KI SE PODIRA

Pred 800 leti je trgovčev sin Frančišek Asiški neke noči zaslišal glas, ki mu je rekel: »Frančišek, popravi mojo Cerkev, ki se podira.« Frančišek je najprej mislil, da mora obnoviti zidove domače cerkve, zato se je lotil gradbenih del. Šele skozi čas je spoznal, da mu je glas Jezusa Kristusa rekel, naj se loti duhovne zgradbe Katoliške cerkve, ki je bila v tistem času na moralnem dnu. Frančišek se je lotil dela tako, da je z doslednim življenjem po evangeliju pokazal, da je pravi kristjan tisti, ki ni obremenjen z materialnimi stvarmi, ampak da je poslanstvo Jezusovega učenca v razdajanju ljubezni. 13. 3. 2013 je Cerkev prvič dobila papeža, ki si je nadel ime po asiškemu ubožcu. Frančišek je začel službo rimskega škofa v preprostem belem talarju, brez »baročnih« dodatkov, v molitvi z verniki na trgu svetega Petra in po vsem svetu. V prvem govoru nam ni dal vedeti, da je postal papež, temveč da je rimski škof, povezan v bratskem občestvu z ljudmi po vsem svetu. Prvi vtis ob nastopu Frančiška nam lahko vliva upanje, da je Jorge Mario Bergoglio izbral ime Frančišek zato, ker je tudi sam zaslišal glas Jezusa Kristusa: »Popravi mojo Cerkev 21. stoletja, ki se podira.« Skupaj s Frančiškom začnimo pogumno prenavljati Cerkev.