Mašni nameni za teden od 16.4. do 22.4.

PON 16. 4.
Bernardka Lurška     
19.00 + duhovniki Danijel Slatinek, Zoran Koren in Slavko Pučko
+ Ivan Dolanc, obl.

TOR  17. 4.
Robert    
19.00 + Jože Dimnik, obl.
+ Andrej Medved

SRE 18. 4.
Evzebij
7.00 + Janez Režun
+ Irena Rus

ČET 19. 4.
Leon IX., papež  
19.00 + Henrik Drnovšek, obl.
po namenu

PET 20. 4.
Teotim    
19.00 za blagoslov v družinah
+ Ignac Božič

SOB 21. 4.
Anzelm    
19.00 + Aleš Čelan
za duše v vicah

NED 22. 4.
3.velikonočna, papeška    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Jože Bizjak, Marija Valdiga in starši Zupan (sv. Katarina)
10.00 + Franc Fartek in starši Lebar

Oznanila za teden od 16.4. do 22.4.

Veliki teden: Hvala vsem, ki ste vestno uredili in okrasili cerkev, posebej še Božji grob. Posebej hvala vsem, ki ste z odprtim srcem sodelovali pri obredih in pri pripravah na njih. Tisti, ki predstavljate jedro župnije ste se redno udeleževali obredov velikega tedna in s tem prispevali k utrjevanju krščanskega življenja župnije. Glede na dejstvo, da v Sloveniji še vedno ne dajemo dovolj poudarka velikonočni vigiliji, je bila udeležba pri »liturgiji vseh liturgij« v naši cerkvi dobra. Če smo ob Gospodovem oltarju »enega duha in enega srca«, je to lahko ena izmed temeljnih oblik pričevanja za Kristusa. Žal tega ne moremo reči za večino veroučencev in njihovih staršev, saj je bila udeležba z njihove strani v velikem tednu zelo skromna. Če je za veroučence in njihove starše edina duhovna hrana nekaj minut župnijskega verouka na teden, brez udeležbe pri srečanju ob Gospodovem oltarju, potem se prihodnosti naše župnije ne piše dobro. Prav tako dajem v razmislek način oblikovanja bogoslužja za cvetno nedeljo in blagoslova jedil na veliko soboto. Ob tem nam mora biti jasno, da cerkev ni sejmišče, ampak Božje svetišče. Prosim tudi, da pred vstopom v cerkev razmislite ali nujno potrebujete mobitel, saj je zvonjenje mobitelov v cerkvi postalo že kar redna praksa.

Vstajenjska procesija: Slovenska posebnost so tudi t. i. vstajenjske procesije v nedeljo zjutraj. Ker je Jezus vstal od mrtvih med sončnim zahodom v soboto in sončnim vzhodom v nedeljo, obstaja liturgični predpis, da je potrebno obhajati velikonočno vigilijo v času med sončnim zahodom in sončnim vzhodom. V naši župniji se tega določila držimo. Glede na to, da je maša velikonočne vigilije vstajenjska maša, je nekoliko nelogično, da imamo vstajenjsko procesijo v nedeljo zjutraj. Bolj smiselno bi bilo, da bi imeli procesijo po velikonočni vigiliji. Zato dajem v razmislek, kaj oz. kako storiti v prihodnje?

Verouk in srečanje za starše: Z rednim veroukom bomo nadaljevali 16. aprila. Tega dne bo po sveti maši tudi sestanek za starše veroučencev.

Gospodarski svet: V četrtek, 19. 4. po sveti maši, bo sestanek Župnijskega gospodarskega sveta.

Svetopisemska skupina: Ta teden ne bomo imeli srečanja, bo pa srečanje prihodnji ponedeljek, 23. 4., po sveti maši.

Župnijski pastoralni svet: Sestanek ŽPS bo v torek, 24. 4., po sveti maši.

Duhovne vaje za zakonce: Od 26. do 29. 4. bodo v Kančevcih duhovne vaje za zakonce. Kdor želi, se lahko še vedno prijavi pri Gregorju Špajzerju ali pri meni.

Birma: Kot že vemo, bo birmanska slovesnost v nedeljo, 13. 5. ob 10.00. Ob tem prosim, da vsi obudite molitev za naše birmance, njihove družine in botre, da bi se bili sposobni odpreti Svetemu Duhu, da bi zaživeli v odprtem odnosu z Jezusom Kristusom. Ne slepimo se, da je obhajanje birmanske slovesnosti za večino birmancev tudi dokončni prelom s krščanskim življenjem. To je v popolnem nasprotju z bistvom zakramenta birme. (Apd 2, 1–41) Z molitvijo in dejavnim krščanstvom naredimo vse, da bo naša župnija izstopila iz mlačnega slovenskega povprečja. Na birmansko slovesnost se bomo v okviru župnije intenzivno pripravljali z devetdnevnico, ki se bo začela 4. 5., v okviru svete maše. Od ponedeljka, 23. 4., pa lahko birmanci opravite drugi del izpita.

Duhovna misel za 2. velikonočno nedeljo

»Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20, 29)

VSE, KAR JE ROJENO IZ BOGA, PREMAGA SVET (1 Jn 5, 4)

V prvih stoletjih krščanstva je bil sestavni del velikonočne vigilije prejem zakramentov krsta in birme za katehumene. Novokrščenci so naslednjo nedeljo prišli v cerkev v belih oblačilih, kar je predstavljalo, da so novi kristjani prenovljeni v Jezusu Kristusu. Od tod za današnjo nedeljo izhaja ime »bela nedelja«. Tudi danes je osrednje bogoslužje velike noči velikonočna vigilija, katere sestavni del je tudi krstno bogoslužje. Verniki med vigilijo obnovimo krstne obljube, kar nas lahko usmerja k preverjanju samega sebe, kako živimo krstno poslanstvo oznanjevalca evangelija. Biti krščen, pomeni biti rojen iz Boga, kar pomeni, da smo rojeni za nesmrtnost. Če bi se tega z vsem srcem zavedali, potem ne bi izgubljali toliko časa z vsakdanjimi, največkrat nepomembnimi skrbmi. Če smo pravi kristjani mora biti naša največja skrb ta, da živimo v skladu s krstnim poslanstvom. Če resnično živimo iz Boga in za Boga, potem bomo vse moči usmerili v oznanjevanje evangelija, kar pomeni, da oznanjamo veselo novico o Gospodovem vstajenju, hkrati pa da Gospoda iščemo v bratih in sestrah, ki so še na poti iskanja smisla življenja.

Duhovna misel za Veliko noč

SMRT NAD NJIM NIMA VEČ OBLASTI (Rim 6, 9)

Ob velikonočnem prazniku se v cerkvah zbere množica ljudi. Vprašanje pa je, če se ista množica zaveda, da pomeni velikonočni praznik zmago Jezusa Kristusa nad smrtjo? To ni le zmaga nad njegovo smrtjo, ampak zmaga nad smrtjo vsakega človeka. Vsak kdor veruje, da je Jezus Kristus na velikonočno jutro, na prvi dan v tednu, (v nedeljo) vstal od mrtvih, je tudi sam deležen nesmrtnosti. V povprečju veruje v vstajenje vsak tretji nedeljnik. To pomeni, da množica, ki se na veliko noč zbere v cerkvi ni nikakršen pokazatelj vernosti. Če je v naši župniji okoli 300 rednih nedeljnikov pomeni, da jih okoli 100 veruje v vstajenje Jezusa Kristusa in v lastno vstajenje. Vera v vstajenje se kaže tudi v tem, da postane pogovor o smrti nekaj vsakdanjega, neobremenjujočega. Po drugi strani pa se zdi nelogično, da se kristjan, ki redno obiskuje sveto mašo, izogiba pogovorom o smrti in o temah, ki so povezane s tem. Če smo resnično pravi verniki, potem bodimo hvaležni Gospodu, da nas je poklical v življenje in s hrepenenjem pričakujmo zadnji trenutek življenja, ko se bo za nas začel »tretji dan« vstajenja, vrata v Božje kraljestvo.

 VSEM ŽELIM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!

(župnik Amadej)