Duhovna misel za 2. velikonočno nedeljo

Objavljeno ,

»Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20, 29)

VSE, KAR JE ROJENO IZ BOGA, PREMAGA SVET (1 Jn 5, 4)

V prvih stoletjih krščanstva je bil sestavni del velikonočne vigilije prejem zakramentov krsta in birme za katehumene. Novokrščenci so naslednjo nedeljo prišli v cerkev v belih oblačilih, kar je predstavljalo, da so novi kristjani prenovljeni v Jezusu Kristusu. Od tod za današnjo nedeljo izhaja ime »bela nedelja«. Tudi danes je osrednje bogoslužje velike noči velikonočna vigilija, katere sestavni del je tudi krstno bogoslužje. Verniki med vigilijo obnovimo krstne obljube, kar nas lahko usmerja k preverjanju samega sebe, kako živimo krstno poslanstvo oznanjevalca evangelija. Biti krščen, pomeni biti rojen iz Boga, kar pomeni, da smo rojeni za nesmrtnost. Če bi se tega z vsem srcem zavedali, potem ne bi izgubljali toliko časa z vsakdanjimi, največkrat nepomembnimi skrbmi. Če smo pravi kristjani mora biti naša največja skrb ta, da živimo v skladu s krstnim poslanstvom. Če resnično živimo iz Boga in za Boga, potem bomo vse moči usmerili v oznanjevanje evangelija, kar pomeni, da oznanjamo veselo novico o Gospodovem vstajenju, hkrati pa da Gospoda iščemo v bratih in sestrah, ki so še na poti iskanja smisla življenja.

Duhovna misel za Veliko noč

Objavljeno ,

SMRT NAD NJIM NIMA VEČ OBLASTI (Rim 6, 9)

Ob velikonočnem prazniku se v cerkvah zbere množica ljudi. Vprašanje pa je, če se ista množica zaveda, da pomeni velikonočni praznik zmago Jezusa Kristusa nad smrtjo? To ni le zmaga nad njegovo smrtjo, ampak zmaga nad smrtjo vsakega človeka. Vsak kdor veruje, da je Jezus Kristus na velikonočno jutro, na prvi dan v tednu, (v nedeljo) vstal od mrtvih, je tudi sam deležen nesmrtnosti. V povprečju veruje v vstajenje vsak tretji nedeljnik. To pomeni, da množica, ki se na veliko noč zbere v cerkvi ni nikakršen pokazatelj vernosti. Če je v naši župniji okoli 300 rednih nedeljnikov pomeni, da jih okoli 100 veruje v vstajenje Jezusa Kristusa in v lastno vstajenje. Vera v vstajenje se kaže tudi v tem, da postane pogovor o smrti nekaj vsakdanjega, neobremenjujočega. Po drugi strani pa se zdi nelogično, da se kristjan, ki redno obiskuje sveto mašo, izogiba pogovorom o smrti in o temah, ki so povezane s tem. Če smo resnično pravi verniki, potem bodimo hvaležni Gospodu, da nas je poklical v življenje in s hrepenenjem pričakujmo zadnji trenutek življenja, ko se bo za nas začel »tretji dan« vstajenja, vrata v Božje kraljestvo.

 VSEM ŽELIM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!

(župnik Amadej)

Mašni nameni za teden od 9.4. do 15.4.

Objavljeno ,

PON 9. 4.
Velikonočni ponedeljek    
8.00 + iz družin Forte in Rozina (sv. Miklavž)
10.00 ob 70–letnici za zdravje

TOR  10. 4.
Mihael Svetniški    
19.00 + Cvetka Bola
+ Darinka Knez

SRE 11. 4.
Stanislav    
7.00 + Leopold Medved
+ Irena Rus

ČET 12. 4.
Zenon Veronski    
19.00 + Ciril Lanišnik, obl.
+ Milica Leskovšek in sodelavci

PET 13. 4.
Ida  
19.00 v čast Svetemu Duhu v zahvalo
+ Marija Jazbec, obl.

SOB 14. 4.
Lidvina    
8.00 + Franc in Ernest Flis (sv. Miklavž)
19.00 v zahvalo za 40–letnico poroke

NED 15. 4.
2.velikonočna-Bela nedelja    
8.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Canton Cher (sv. Katarina)
10.00 za Božje usmiljenje živih in pokojnih sorodnikov

Oznanila za teden od 9.4. do 15.4.

Objavljeno ,

Čiščenje: V soboto, pred cvetno nedeljo, ste se nekateri velikodušno odzvali vabilu k čiščenju cerkve in okolice. S tem ste pokazali, da čutite z župnijo in vam na ta način ni vseeno tudi za zunanji izgled cerkve in njene okolice. Bog vam povrni! V prihodnje ste vabljeni tudi tisti, ki (zaenkrat) bolj pasivno spremljate dogajanje v župniji in hodite v cerkev bolj »za vsak primer«, kot pa iz srca.

Velikonočna osmina: Dnevi od velike noči do bele nedelje se imenujejo tudi velikonočna osmina. To pomeni, da je vseh osem dni intenzivno praznovanje velike noči. Posebej velikonočni ponedeljek je namenjen obiskom, kjer je na prvem mestu naše oznanjevanje vesele novice, da je Kristus vstal od mrtvih in, da bomo vstali tudi mi. Na belo nedeljo so v ospredju tisti, ki so na veliko noč prejeli zakramente uvajanja v krščanstvo: krst, birmo in evharistijo. (Pri nas nihče) Včasih je bila navada, da so novokrščenci prišli na nedeljo po veliki noči v cerkev z belimi oblačili, zato se je te nedelje oprijelo ime bela nedelja. Nekaj zadnjih let je ta nedelja posvečena tudi Božjemu usmiljenju. Vabljeni ste, da po družinah molite devetdnevnico Božjega usmiljenja.

Verouk: Z rednim veroukom bomo nadaljevali 16. aprila. Ta dan bo po sveti maši tudi sestanek za starše veroučencev.

Gospodarski svet: V četrtek, 19. 4. po sveti maši, bo sestanek Župnijskega gospodarskega sveta.

Birma: V Martinovem listu je že bilo objavljeno, da bo birmanska slovesnost v nedeljo, 13. 5. ob 10.00. V župniji se na prejem zakramenta pripravlja štirinajst kandidatov. Ob tem prosim, da vsi obudite molitev za naše birmance, njihove družine in botre, da bi se bili sposobni odpreti Svetemu Duhu, da bi zaživeli v odprtem odnosu z Jezusom Kristusom. Ne slepimo se, da je obhajanje birmanske slovesnosti za večino birmancev tudi dokončni prelom s krščanskim življenjem. To je v popolnem nasprotju z bistvom zakramenta birme. (Apd 2, 1–41) Z molitvijo in dejavnim krščanstvom naredimo vse, da bo naša župnija izstopila iz mlačnega slovenskega povprečja. Na birmansko slovesnost se bomo v okviru župnije intenzivno pripravljali z devetdnevnico, ki se bo začela 4. 5., v okviru svete maše. Od ponedeljka, 23. 4., pa lahko birmanci opravite drugi del izpita.