Oratorijski vrvež, ki se je začel okrog cerkve sv. Martina prvi ponedeljek v juliju, počasi pojenja. Vključenih je bilo 35 otrok, kar je lep podatek, saj število otrok skozi leta ostaja isto oziroma se celo rahlo povečuje. Moči pri pripravi in izvedbi oratorija je okrepilo kar 6 novih animatorjev – letošnjih birmancev. Kar je morda še en znak, da so darovi svetega Duha živi.
Letos smo se podali na zanimivo pot iskanja Boga skupaj z Ostržkom. Spremljali smo ga pri njegovih podvigih in dogodivščinah, kjer je marsikaj doživel, pogosto pa tudi kaj ušpičil. A kljub številnim napakam, je na koncu spoznal tisto pravo pot, na kateri se mu je uresničila tudi njegova največja želja – da bi postal deček. Zgodba o Ostržku nam pomaga razumeti, da postati deček – odrasti – ni tako preprosto. Otroci se v času odraščanja srečujejo z različnimi skušnjavami, ki nam jih je zgodba o Ostržku odlično predstavila. Le s trdno voljo, vsakodnevnimi pravimi odločitvami in pomočjo naših sopotnikov lahko vsak posameznik postane odgovorna oseba. V naslednjih vrsticah je strnjenih še nekaj vtisov otrok in animatorjev.
»Na oratoriju sem se imela lepo. Igrala sem se s prijatelji in družila z animatorji.« (Lea)
»Na oratoriju mi je bilo zelo lepo. Malo je bilo naporno, ker sem bila animatorka.« (animatorka)
»Letos je bilo boljše.« (Lovro)
»Meni so bile všeč igre, pesmi… Himna mi je bila zelo všeč. Najbolj mi je bil všeč kitajski nogomet.« (Zala Be. )
»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se s Saro družile s Tilnom V. in delavnice.« (Zala Ba. )
»Na oratoriju sem se imel super. Veliko novih prijateljev sem spoznal.« (Matej)
»Na oratoriju mi je bilo zelo všeč. Najbolj si bom zapomnil himno in predstavo. Vse dejavnosti so mi bile zelo všeč.« (Gašper J.)
»Na oratoriju so mi bile najbolj všeč proste ure za nogomet in delavnice. Všeč so mi bili tudi animatorji. Bili so prijazni in igrivi.« (Max)
»Letošnji oratorij se mi je zdel zabaven. Zapomnila sem si dele Ostržkove zgodbice.« (Anja)
»Na oratoriju je bilo zanimivo. Vodil sem lesno delavnico. Otroci so pridno sodelovali brez problemov.« (Tilen V.)
»Na oratoriju mi je bilo zelo »fajn«. Najboljša so mi bila nova prijateljstva, najslabša pa to, da je oratorij prekratek.« (Ana K.)
»Na oratoriju je lepo, a včasih tud’ težko.« (Simon)
»Meni je na oratoriju zelo všeč.« (Jakob)
»To je bil prvi oratorij na katerem sem bil animator. Je drugače kot lani, ker sem poznal potek oratorija in vse dejavnosti, ki jih bomo imeli na oratoriju.« (Martin)
Najlepša hvala vsem soanimatorjem, ki so se trudili, da so otroci lepo in bogato preživeli ta teden. Verjamem, da je bil ta teden zelo naporen za vse, predvsem za nove animatorje, hkrati pa upam da tudi bogat v zavedanju, da so otroci radi prihajali na oratorij.
