Papeški svet za družino

ORIS KRŠČANSKE USMERITVE

Med raznimi prvinami, ki so dejavniki krhkosti, je potrebno razločevati tiste, ki so na začetku zunajzakonskih skupnosti. Le te opredeljuje “svobodna ljubezen”, ki opušča ali izključuje zvezo, lastno in značilno za zakonsko ljubezen. Prav tako je potrebno razlikovati, kot je bilo že omenjeno, zunajzakonske skupnosti, v katerih se nekateri nahajajo zaradi težkih razmer, in med temi, ki so kot takšne hotene “kot ravnanje iz prezir anj a, nasprotovanja ali zanikanja družbe, družine kot ustanove, družbeno-političnega sistema, ali pa iščejo le naslado”. Končno je potrebno imeti pred očmi tudi tiste, ki so prisiljeni v zunajzakonske skupnosti “zaradi nevednosti in skrajne revščine, včasih resnično krivičnih razmer ali zaradi neke duševne nezrelosti, ki jih navdaja z negotovostjo in strahom pred trajno in dokončno zvezo”.
Beri naprej →

Papeški svet za družino       

    ORIS KRŠČANSKE USMERITVE

Krščansko občestvo je poklicano, da odgovori na pojav zunajzakonskih skupnosti. Te skupnosti, oropane kakršne koli institucionalne pravne vezi, tako družbene kot cerkvene, so vedno pogostejši pojav, kateremu mora Cerkev posvečati pastoralno pozornost. Opirajoč se ne samo na razum, marveč tudi in predvsem na “sijaj resnice”, ki ga prejema od vere, je kristjan sposoben imenovati stvari z njihovim imenom: dobro kot dobro in zlo kot zlo. V sedanjem okolju, prežetem z relativizmom (nauk, ki zavrača možnost, da bi bile temeljne verske resnice popolnoma resnične) in neobčutljivem za kakršno koli razlikovanje, tudi bistvenega pomena, med zakonsko vezjo in zunajzakonskimi skupnostmi, je potrebno pokazati veliko modrost in pogumno svobodo, da bi se izognili videzu dvoumnosti ali kompromisov, zavedajoč se, da je “najnevarnejša kriza, ki sploh more prizadeti človeka, zamenjanje dobrega in zlega, kar onemogoča graditev in ohranitev naravnega reda posameznikov in skupnosti”. V duhu resnično krščanskega razmišljanja o znamenjih časa in zamegljevanja globoke resnice o človeški ljubezni v srcih mnogih naših sodobnikov, je potrebno vrniti se k izvirom čiste evangeljske vode.
Beri naprej →

Leto družine

Zavestno želimo vstopiti v novo pastoralno leto, ki bo v Cerkvi na Slovenskem obarvano izrazito družinsko pod skupnim motom »Za življenje in za družino«.
Beri naprej →

EVANGELIJI: KAJ JE RES?

Vsi štirje evangeliji skupaj predstavljajo celovito podobo Jezusovega življenja in njegovega nauka. Toda skrivnost Boga, Božjega Sina in Sina človekovega, je za človeški razum tako nedoumljiva, da ga noben prikaz ne more orisati v vsej njegovi resničnosti. Učenci takrat, ko so spremljali Jezusa po poteh Palestine, še niso mogli doumeti celotne resničnosti njegovega življenja in nauka. Marko pogosto omenja, kako se je Jezus čudil njihovi trdosrčnosti in neveri, in jim obljublja globlji vpogled šele, ko bodo doživeli njegov križ, smrt in vstajenje. Evangelist Janez pove naravnost, da bo šele Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal po Jezusovem vnebohodu, “učil vsega in spomnil vsega”, kar je Jezus delal in učil. Evangeljska besedila so nastala na podlagi pričevanja prič in delovanja Svetega Duha, ki je navdihoval krščansko skupnost prvega stoletja. V evangelijih ne gre za prirejanje, temveč za prepletanje zgodovine in teologije. Ker je človek tako telesno kot duhovno bitje, lahko šele v luči zgodovinskega in milostnega časa razume resnico o sebi, o svetu in o Bogu.
Beri naprej →