Ob godu Lurške Matere Božje obhajamo svetovni dan bolnikov. Papež Frančišek je za ta dan napisal poslanico naslovom Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte (Mt10,8). Letošnji 27. svetovni dan bolnikov se bo slovesno obhajal v Kalkuti v Indiji.
Pri nas pa bo osrednja slovesnost kot vsako leto v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah, v ponedeljek, 11. februarja, ob 10. uri, ki jo bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Svetovni dan bolnikov in njegovo bližino naj zaznamuje naša večja pozornost do bolnikov in trpečih. K temu spodbujajmo tudi tiste, ki so blizu bolnikom in vsem, ki zanje skrbijo. Poudarek naj bo tudi pri katehezi. Pozornost in hvaležnost pa pokažimo v teh dnevih tudi do vseh zaposlenih v zdravstvu in v drugih ustanovah. (vir: rkc.si).

Danes obhajamo nedeljo Svetega pisma, pod geslom: Na poti z Besedo.

Nedelja Svetega pisma je praznik Svetega pisma. Najprej želi biti zahvala za Gospodov dar, da nam “razlaga pismo”, prav kakor je praznik Svetega Rešnjega telesa zahvala za dar, da nam “lomi kruh”. Misel iz evharistične molitve pri mašah za različne potrebe nas postavi v Emavs, pred učenca, ki sta prepoznala Jezusa – po lomljenju kruha (Lk 24,30-31). Naj ob branju in poslušanju Svetega pisma tudi naša srca zagorijo, da bomo lahko prepoznali, kaj Gospod danes pričakuje od nas (vir: rkc.si).

Gospodovo darovanje – SVEČNICA

Prvotno ime praznika je bilo ‘Marijino očiščevanje’. Po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako ‘očistiti’. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Evangelist Luka v poročilu o njenem obisku v jeruzalemskem templju omenja srečanje s starčkom Simeonom. Ta je v videnju spoznal, kdo je Dete, ki ga pestuje ta mlada žena. Pristopil je, ga vzel v naročje in spregovoril sloviti preroški spev: »Zdaj odpuščaš svojega služabnika, o Gospodar, po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle rešitev, ki si jo pripravil pred očmi vseh narodov; luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela, svojega ljudstva.«
Spomin na ta dogodek je prva Cerkev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Praznovanje je bilo zelo slovesno: obsegalo je procesijo, pridigo in mašo, sprva pa še ni imelo posebnega imena. Ko se je praznovanje širilo, je dobilo ime ‘srečanje’ po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval “luč v razsvetljenje poganov”. Na te besede starčka Simeona se naslanja starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. Po obredu blagoslavljanja sveč nam “je praznik znan kot svečnica, praznik sveč, praznik luči. Hrepenenje po svetlobi je med prvobitnimi značilnostmi človeške narave,” piše slovenski etnograf dr. Niko Kuret. Cerkev, ki je uvedla na ta dan blagoslov sveč in obhod z gorečimi svečami, je upoštevala človeško naravo in starodavno izročilo; šego je povzdignila v svet nadnarave, v cerkven obred: v njem je ‘luč’ prispodoba Mesija, ki »razsvetljuje človeštvo«, mu razodeva smisel sveta in življenja. (VIR: OGNJIŠČE.SI)

GOSPODOVO RAZGLAŠENJE
Danes obhajamo pomenljiv praznik svetih treh kraljev, ki je eden izmed praznikov iz božičnega sklopa. Praznik najbolj poznamo po tem, da so takrat prišli trije kralji k novorojenemu Jezusu in prinesli vsak po eno darilo. V spomin na ta dogodek ta dan v jaslice postavimo tri kralje: Gašperja, Miha in Boltežarja. Ponekod, tudi pri nas, imenujemo ta praznik tretji božič, večer pred njim pa tretji sveti večer. Zato je na ta dan in njegov predvečer veliko šeg in verovanj. Kristjani ob mraku zopet poškropijo in pokadijo s kadilom svoje domove. Samo poimenovanje dneva pravzaprav ni točno, saj Cerkev ne slavi treh kraljev, ampak Gospodovo razglašenje ali epifanijo, ki pomeni pojaviti, prikazati se. V epifaniji so zajeti zlasti trije dogodki, ki so, vsak pa svoje “razglasili” Kristusovo božanstvo: poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v Jordanu in svatba v Kani. V Evangeliju po Mateju, nič ne piše o kakšnih kraljih. Matej jih imenuje modri (magoi). Beseda namiguje na prebivalce Iranske visoke planote.

Sveče na adventnem vencu so zagorele v vsej polnosti in luč Gospoda prihaja med nas. Upam in želim, da ste tudi vi poskrbeli za svetlost vaših src in za svetlobo, ki preganja temo greha, medsebojnih nerazumevanj, zagledanosti vase in brezbrižnost do drugih.
Z radostjo obhajajte sveti večer in bodite hvaležni, predvsem vsi, ki boste na sveti večer sami, da smo v Kristusu ena velika družina. Božični zvonovi, ki bodo na sveti večer v naši župnijski cerkvi ob 17. uri naznanili začetek svetega večera, naj odzvanjajo veselo glorijo: Slava Bogu, mir ljudem v naši Trboveljski dolini.

»Božič pomeni na novo se roditi, pomeni sprejeti, pomeni deliti!«

Doživeto obhajane praznične dni želim vsem župljanom, pa tudi vsem neverujočim ali drugače verujočim v našem kraju.

Vaš dušni pastir