Minulo soboto, 18. junija, je bilo tradicionalno »Vidovo romanje« na Sveto Planino. V tem svetem letu usmiljenja odmevajo besede papeža Frančiška: »Želim, da jubilejni odpustek doseže vsakega kot pristna izkušnja Božje milosti, ki gre vsem naproti z obličjem Očeta, ki sprejema in odpušča ter povsem pozabi storjene grehe.«
Letos smo na tem romanju želeli poudariti, da je izredno sveto leto usmiljenja pomemben čas milosti za proces sprave nespravljenih strani v našem narodu, saj obhajamo petindvajsetletnico samostojne države. Papež Frančišek nas spominja, da pravičnost in usmiljenje »nista dva med seboj nasprotujoča si pojma, ampak dve razsežnosti ene in iste resničnosti, ki se postopno razvija, dokler ne doseže svojega vrhunca v polni ljubezni.« (OU 20) Papež nadaljuje: »Usmiljenje ne nasprotuje pravičnosti, ampak izraža Božje ravnovesje do grešnika, ko mu ponuja še eno možnost, da se zave, se spokori in veruje.« (OU 21) »Po eni strani je stalna zahteva zgolj po pravičnosti pripeljala«, pravi papež, »do pozabe, da je ta šele prvi korak, sicer potreben in neizogiben, vendar mora Cerkev stopiti dlje, da bo dosegla višji in pomembnejši cilj. … Znova je prišel čas, da si Cerkev naloži veselo oznanilo odpuščanja. Je čas vrnitve k bistvenemu, da si naložimo breme šibkosti in težav svojih bratov. Odpuščanje je sila, ki obuja k novemu življenju in vliva pogum, da se v prihodnost ozremo z upanjem.« (OU 10)
Ta kraj in čas romanja na Sveto Planino nam vsem kristjanom ponuja milosti, preko katerih moremo v življenju gojiti in združevati tisto, kar nas druži in pozabljati vse tisto kar nas razdvaja. Vsi čutimo, da smo zelo potrebni te slutnje in zavesti hoje po poti, ki nas odrešuje. Ravno to je pravi namen romanja.
