MARKO, EVANGELIST; 25. april

MARKO, EVANGELIST, god: 25. april

Marko je bil doma iz ugledne družine v Jeruzalemu. Njegova mati je bila lastnica hiše, v kateri se je po Gospodovem vnebohodu zbirala prva krščanska občina. Nekateri iz tega sklepajo, da je bila v Markovi hiši obednica, v kateri je Jezus na veliki četrtek obhajal s svojimi apostoli zadnjo večerjo in med njo postavil evharistijo. Marko je Jezusa osebno poznal, vendar je bil še premlad, da bi postal njegov učenec. Za prestop iz judovstva v krščanstvo ga je pridobil apostol Peter, ki ga je tudi krstil. Po svojem bratrancu Barnabu se je Marko leta 44 seznanil z apostolom Pavlom, ki je prinesel iz Antiohije darove za revne kristjane v Jeruzalemu, kjer je bila huda lakota. Ko sta se Pavel in Barnaba vračala v Antiohijo, sta vzela s seboj mladega Marka. Kmalu zatem sta šla na prvo misijonsko potovanje na Ciper in v južne pokrajine Male Azije, kjer jima je bil Marko pomočnik. Med Pavlom in Markom je prišlo do nesoglasja, zato so se njune poti ločile. Marko je šel v Aleksandrijo, kjer je postal škof. Leta 62 je bil Marko pri Pavlu, ki je postal ujetnik. Ker je Marko dozorel v dobrega misijonarja, ga je začel ceniti tudi Pavel. Po mučeniški smrti apostolskih prvakov je Marko postal povsem samostojen in je oznanjal, kar je slišal od njiju.

Mašni nameni za teden od 14.4. do 20.4.

PON 14. 4.     
Lambert        
19.00 + Marija Jazbec, obl.
+ Milan Štrovs

TOR 15. 4.
Helena    
19.00 za fizično in psihično zdravje
po namenu

SRE 16. 4.
Benedikt Jožef Labre    
7.00 + Jože in Marija Dimnik
za spreobrnjenje grešnikov in za duše v vicah

ČET 17. 4.
Veliki četrtek
19.00 za telesno in duševno zdravje
+ Ana Bizjak

PET 18. 4.
Veliki petek
19.00 obred velikega petka

SOB 19.  4.
Velika sobota
7.00 – 20.00 skozi ves dan molitev pri Božjem grobu

NED 20. 4.
Gospodovo vstajenje – velika noč    
4.00 za žive in pokojne farane
9.00 + Jožef Sakelšek (sv. Katarina)
10.00 živi in rajni iz družin Jurečič, Šneberger, Breznik in Kotnik

Duhovna misel za 6. postno nedeljo

»Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti.« (Flp 2,8)

2014_16

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezusovo_trpljenje
»KAJ MI HOČETE DATI IN VAM GA IZROČIM.« (Mt 26,15)

Juda Iškarijot je zaradi izdajstva Jezusa ena izmed najbolj tragičnih osebnosti v zgodovini človeštva. Izdajo je celo pogojeval z denarjem, kar je razvidno iz besed »kaj mi hočete dati in vam ga izročim«. Iz tega lahko sklepamo, da pohlep po denarju ni le problem današnjega časa, ampak je bil problem skozi vso zgodovino. Tudi marsikdo od kristjanov misli, da lahko z denarjem ureja svoje krščansko življenje. Eden izmed primerov so pogrebi za tiste, ki pridejo v župnišče samo takrat kadar umre eden od njihovih najbližjih. Za ceno 29 € najamejo duhovnika misleč, da bodo s tem, ko se bo na pokopališču pojavil duhovnik, rešili večno življenje pokojniku in samemu sebi. Duhovniki pa naivno mislimo, da se bo koga »že kaj prijelo«. Na ta način (p)ostaja med t. i. kristjani odnos s Kristusom preračunljiv, kar pa nima nobene zveze s krščanstvom v pravem pomenu besede. Preračunljivost Juda Iškarijota nam je lahko v opomin, da se lahko tudi mi hitro znajdemo v njegovem načinu razmišljanja. Jezus Kristus ne zahteva zase nobenega plačila, zahteva pa ljubezen, kar pa lahko človek uresničuje le v iskrenem odnosu z Njim. Vstop v veliki teden naj bo za nas izstop iz preračunljivosti in hkrati vstop v ljubezen.

Oznanila za teden od 14.4 do 20.4.

Nabirka za cvetje: Pod oltarjem je pripravljena košara, v katero lahko prispevate denar, ki je namenjen za krašenje cerkve. To je enkratna nabirka, ki zadostuje za celo leto.
Srečanje za starše veroučencev: V ponedeljek, 14. 4. po sveti maši, bo redno srečanje za starše veroučencev. Na srečanje ste vabljeni tudi ostali, ki želite poglobiti skrivnost krščanskega življenja.

Svetopisemska skupina: Srečanje bo v torek, 15. 4. po sveti maši.
Križev pot: Zadnji križev pot, ki ga pripravlja župnijski pastoralni svet, bo na veliki petek, 18. 4. ob 15.00.

Spovedovanje: Redna možnost za spoved je vsak dan pol ure pred sveto mašo. Kdor želi spoved ali pogovor izmed rednega časa, naj mi to, prosim, sporoči.

Veliki teden: S cvetno nedeljo smo vstopili v veliki teden Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja. Glede na to, da je to najpomembnejši teden v Cerkvenem letu vabim, da se obredov velikega tedna udeležite vsi, ki nimate posebnih zadržkov.

Veliki četrtek: Ta dan obhajamo spomin zadnje večerje. V stolnicah bodo dopoldan t. i. krizmene maše, kjer se duhovniki zberejo skupaj s svojim škofom in obnovijo duhovniške obljube. Škof posveti sveta olja (krstno olje, sveto krizmo in bolniško olje), katere župniki odnesejo na svoje župnije. Ob 19.00 bo v župnijski cerkvi sveta maša z obredom umivanja nog. Po sveti maši bomo odnesli Najsvetejše v stranski oltar, v spomin na ure, ki jih je Jezus preživel v ječi.

Veliki petek: Ob 19.00 bo obred velikega petka, ki je sestavljen iz treh delov: bogoslužja Božje besede, češčenja križa in svetega obhajila. Po svetem obhajilu bomo odnesli Najsvetejše v Božji grob.

Velika sobota: Bistvo velike sobote je češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu. Zato smo še posebej vabljeni, da se skozi dan ustavimo ob Božjem grobu in se Gospodu zahvalimo za njegovo daritev na križu.

Blagoslov ognja: V Sloveniji je navada, da v blagoslovljenem ognju prižigamo gobe, katere odnesemo na svoje domove. Blagoslov ognja bo ob 7.00 pri sv. Martinu in sv. Katarini.

Blagoslov jedil: Blagoslovi bodo ob 14.00 in 16.00  pred župnijsko cerkvijo in ob 15.00 v cerkvi sv. Katarine. Blagoslov pred cerkvijo bo zaradi nemotene celodnevne molitve pred Božjim grobom.

Velika noč: V velikonočni praznik vstopimo s sveto mašo velikonočne vigilije, ki bo letos na velikonočno nedeljo, ob 4.00. To je najpomembnejša maša v vsem letu. Prižgana velikonočna sveča, ki jo prižgemo z blagoslovljenim ognjem na začetku vigilije, simbolizira Kristusa, ki je premagal temino smrti. Božja beseda pa nas od stvarjenja preko stare in nove zaveze pripelje do evangelija, ki poroča o vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Bogoslužje velikonočne vigilije je sestavljeno iz štirih delov: slavja luči, besednega bogoslužja, krstnega bogoslužja in evharističnega bogoslužja. Posebej polagam na srce, da se bogoslužja velikonočne vigilije zagotovo udeležimo. Po vstajenjski sveti maši velikonočne vigilije bomo imeli procesijo. Kdor se udeleži velikonočne vigilje je upravičen do velikonočnega zajtrka.

Duhovne vaje za zakonce: Med 24. in 27. 4. bodo v Kančevcih duhovne vaje za zakonce. Poleg tistih, ki ste že vključeni v zakonske skupine, močno priporočam duhovne vaje tudi drugim zakoncem. V skladu  s smernicami Svetega sedeža, ste na duhovne vaje vabljeni tudi ločeni in ponovno poročeni.