Oznanila za teden od 13.1. do 19.1.

Objavljeno ,

Čas med letom: Z nedeljo Jezusovega krsta se konča božični čas in nastopi čas med letom. Zato je nedelja Jezusovega krsta hkrati tudi 1. navadna nedelja. Zato je primerno, da pospravimo jaslice, saj se evangeljski odlomki nanašajo na Jezusa, ki je v času krsta in po njem star že več kot 30 let. V Sloveniji smo ljudje navezani na stare čase pred liturgično reformo, zato iz čustvenih razlogov še vedno radi ohranjamo jaslice do svečnice.

Blagoslov domov: Vsem se zahvaljujem za sprejem na domu, posebej pa se zahvaljujem za vse darove. Če še kdo želi blagoslov doma, naj mi to sporoči osebno ali preko sodobnih telekomunikacijskih sredstev.

Srečanje za starše: Redno srečanje za starše veroučencev bo v ponedeljek, 13. 1., po sveti maši. Na srečanje ste vabljeni tudi vsi ostali, ki želite poglobiti krščansko življenje. Naslov srečanja bo »Kako krepiti duhovni imunski sistem?«

Medgeneracijska skupina: Od oktobra dalje potekajo  v starem župnišču redna mesečna srečanja medgeneracijske skupine. V skupini sodelujejo starejši župljani in skupina birmancev. Animatorka skupine je Saša Bajda. Ta mesec bo srečanje v četrtek, 16. 1., po sveti maši.

Januarski večeri: »Januarski večeri« potekajo ob petkih in sobotah v januarju. Pred nami so še 17., 18., 24. in 25. januarja. Podroben razpored in opis predavanj je na razpolago v zgibanki.

Svetopisemski maraton: Zaradi januarskih večerov, v januarju ne bo rednega mesečnega svetopisemskega mini maratona. V februarju bo mini maraton v petek, 14. 2.

Ekumenska osmina: Vsako leto poteka od 18. do 25. 1. molitvena osmina za edinost kristjanov. Povabljeni smo, da še posebej pri sveti evharistiji, ki je zakrament edinosti, prosimo, da bi bili vsi kristjani eno v Jezusu Kristusu.

Birmanci: Kandidati za prejem zakramenta birme, se čim prej pripravite na prvi del izpita. Zadnji rok za prijavo je 31. 1. Ko boste pripravljeni, me o tem obvestite.

HILARIJ; 13. januar

Objavljeno ,

HILARIJ (315 – 367), god: 13. januar

Hilarij je bil doma v francoskem mestu Potiers. Odraščal je v poganski veri, bil je razgledan v modroslovju in pravu, vendar vse to ni moglo potešiti njegovega iščočega duha. Nemir je izginil, ko je dobil v roke Sveto pismo. Kmalu zatem se je dal krstiti skupaj z ženo in s hčerko. Le nekaj let po krstu je v njegovem rodnem mestu umrl škof. Ljudstvo je za njegovega naslednika izbralo Hilarija, ki je to službo sprejel kot težko odgovorno dolžnost. Škof Hilarij je odločno branil pravo vero proti arijanskim zmotam in si s tem nakopal zamero cesarja Konstancija. Za štiri leta je moral v pregnanstvo v Malo Azijo. Tam je svojo vero še poglobil in ob preučevanju grških cerkvenih očetov napisal svoje najboljše delo o Sveti Trojici, v katerem je dosledno zavračal arijanske zmote. Zato so arijanci sami svetovali cesarju, naj Hilarija pošlje domov, sicer jih bo uničil. Po vrnitvi na škofovski sedež je preostanek življenja porabil za pisanje razlage Svetega pisma.

Januarski večeri 2014

Objavljeno ,

»Izzivi: moji, tvoji, naši?«

V naši župniji v januarju že več kot 25 let potekajo predavanja, katerih namen je
poglobiti krščanski pogled na različna življenjska in verska vprašanja. V letu 2014
smo v naši državi tako v civilni družbi, kot v Cerkvi pred mnogimi izzivi. Država in
gospodarstvo se še vedno spopadata z gospodarsko krizo. S krizo se spopadamo tudi v
Cerkvi, saj nam je leto 2013 zaradi posledic mariborskih dogodkov odneslo dva
nadškofa. Obe krizi: tako v državi, kot v Cerkvi, sta v prvi vrsti odraz moralne krize,
ki se je zalezla v prav vse pore družbe. Glavni izziv v tem letu tako za državo kot za
Cerkev je, da si odgovorimo na vprašanje: »Kam in kako naprej?«. V Cerkvi bo pot
naprej mogoča samo tako, da bomo ponovno poiskali izvire naše vere in pravo pot do
Boga. Beri naprej →

Duhovna misel za 2. nedeljo po božiču

Objavljeno ,

»On naj razsvetli oči vašega srca.« (Ef 1, 18)

2014_01
»HITRO SE ŠIRI NJEGOVA BESEDA« (Ps 147, 15)

Imamo zares občutek, da se danes Božja beseda hitro širi? Glede na izkušnje, ki jih imamo, se zdi, da ljudje Božjo besedo vse manj upoštevajo. To dejstvo potrjujejo tudi pastoralne statistike, ki iz leta v leto prikazujejo nižje številke, ki se tičejo življenja vernikov. Pastoralne statistike nam lahko le delno govorijo o dejanskem verskem stanju. Lahko nam povedo samo o zunanjih oblikah izpovedovanja vere, ne morejo pa nam prikazati dejanskega notranjega stanja posameznika in določene cerkvene skupnosti. Tudi, če iz leta v leto beležimo nižje številke, kar se tiče pripadnosti katoliški veri, to ne pomeni, da lahko sklepamo, da krščanstvo pri nas izginja. Zaradi močnega tradicionalizma v preteklosti niti ni bilo mogoče preživeti drugače, kakor pa da je človek vsaj na zunaj pripadal Cerkvi. Danes pa je vse bolj v ospredju svoboda posameznika glede pripadnosti določeni verski skupnosti. Zato lahko v zadnjih letih bolj govorimo o izginjanju tradicionalizma in o porastu svobodne osebne odločitve za določeno veroizpoved. V letu, ki je pred nami, si lahko postavimo za izziv, da se vsak dan posebej v popolni svobodi odločimo za popolno poslušnost Božji besedi.