»Dovolj ti je moja milost.« (2 Kor 12, 9)

BOG NI NAREDIL SMRTI (Mdr 1, 13)

V človeški govorici se Bog pogosto znajde kot dežurni krivec za tegobe tega sveta. Celo od takšnih, ki se imajo za kristjane lahko slišimo očitke, češ, zakaj Bog nič ne ukrene, ko ubijajo nedolžne ljudi, zakaj nič ne ukrene pri prometnih nesrečah, zakaj nič ne ukrene pri naravnih ujmah, zakaj nič ne ukrene zoper lakoto in izkoriščanje, zakaj nič ne ukrene zoper trpljenje in smrt? Skoraj nikoli pa ne slišimo očitke na račun samega sebe, zakaj jaz nič ne ukrenem zoper nepravilnosti, ki se dogajajo v svetu. Bog ni naredil smrti, niti trpljenja niti drugih nesreč. Vse to si je človek nakopal na glavo s tem, ko je poslušal hudega duha. Edina »napaka« Boga je v tem, da je človeka ustvaril svobodnega, zato noče posegati proti njegovi svobodni volji. Ustvaril pa ga je za svojega sodelavca, da bi odgovorno upravljal svet in vse kar je na svetu, še posebej, da bi bil odgovoren v medčloveških odnosih. Vse zlo, ki je na svetu, vključno s smrtjo, je Bog po svojem Sinu, Jezusu Kristusu že premagal. Edino, kar preostane človeku je, da živi v osebnem odnosu z Jezusom Kristusom, kar se kaže v odnosu do sočloveka in do narave.

»Zato te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje do konca zemlje.« (Iz 49, 6)

KAJ NEKI BO IZ TEGA OTROKA? (Lk 1, 66)

Verjetno se ob rojstvu otroka njegovi najbližji sorodniki, še posebej starši, sprašujejo kaj bo iz njega? Danes skoraj ni več otroka, ki ne bi hodil v kakšen tečaj, glasbeno šolo, na športne treninge, ipd. Starši želijo, da bi bil njihov otrok najboljši na različnih področjih, da bi se zapisal v zgodovino. Psihologi ugotavljajo, da starši pritiskajo na svoje otroke predvsem zaradi lastnega občutka manjvrednosti in neuresničenosti, kar hočejo nadoknaditi na svojem otroku. Če primerjamo življenje Janeza Krstnika z življenjem današnje generacije otrok, lahko ugotovimo, da je bilo povsem drugačno. Janez se je rodil že priletnima staršema, živel je v puščavi, bil brez vsakršnega imetja, v glavnem se je hranil s kobilicami in divjim medom. V cvetu mladosti mu je dal kralj Herod, na pobudo njegove zunajzakonske partnerice, odsekati glavo, ker jima je trkal na vest. Kljub kratkemu in materialno neproduktivnemu življenju se je Janez zapisal v zgodovino ob bok njegovemu sorodniku, našemu Odrešeniku, Jezusu Kristusu. Zakaj? Zato, ker je bil jasen, brezkompromisen in resnicoljuben. Krstnik nam je vzor v tem, da ni ljudi vezal nase, ampak jih je usmerjal v Jezusa Kristusa. Smo mu pripravljeni biti podobni?