Judita 7

Jdt 7

35 + 5 dni, ki si ga vzamejo za Božji poseg, oziroma svojo predajo je 40 dni, kot 40 dnevni post, 40 let puščave, 40 udarcev, vztrajnost

  • Narava: gore, so naravna ovira, ki se jo da izkoristiti
  • Ljudstvo je malodušno, radi bi našli krivca. To pomeni najti rešitev brez napora, to je trpljenja, zato bi se kar prodali.
  • »Naj bo pod ostrim mečem kratek naš konec«, pomeni, da so sredi hude preizkušnje

Vsakdanje preizkušnje, bolezen, nezvestoba, socialna stiska…

Kljub vsemu so posamezniki lučke, ki svetijo, Ozija upa proti upanju. Prav iz tega se učimo danes tisti, ki prebiramo Sveto pismo. Kljub stiski so na položajih. Sovražnik zasede studence, izvire. Potrebno braniti studence božje milosti, ker se jih lahko polasti sovražnik.

Žejam umiranje, upad morale… lahko obsojamo misel na predajo. Vendar Bog pošilja močne može, ki vztrajajo in zaupajo in to prenašajo na ostale – v tem je rešitev

  • Holofern postavi vojsko, da jo vsi gledajo, da bi že s tem povzročil strah, zlom, padec. Koliko smo danes pod tem vplivom?
  • Podobno kakor Uzija, tako tudi Črtomir želi ljudi rešiti suženjstva in zdi se, da so eni in drugi pripravljeni raje v smrt kot pod tuj jarem, vendar v Črtomiru ni nikogar, ki bi se zanašal na Boga, pri Izraelcih pa je.

Judita 2

Jdt 2

V tem branju mrgoli težkih in hudih besed, ki so plod napuha, razkazovanja moči, zlobe, vendar pozoren bralec opazi, da gre vendarle tudi za pretiravanje in negotovost človeka, ko npr. govori o masi vojakov in potem pripomni:osvoji mi vsaj košček dežele.

  • En človek-oblastnik, lahko stori veliko hudega. Zanaša se na svojo moč in tu pogreši, kajti zanaša se na prazno stvar. Bog je tisti, ki odloča, ne človek.
  • Mnogokrat moč oblasti zamegli razum in večja ko je moč, hujši je prestopek. In na koncu vedno zlo samo sebe uniči, ker tako hoče Bog, ki je ljubeč in pravičen. Važno je, ne zlorabiti svojo moč,ustaviti se pred zlom še pravočasno.
  • Zlo uničuje življenje na zemlji in tudi odnose med ljudmi.
  • Ob raznih krutostih, ki so tu omenjene, se spomnimo na Jezusovo trpljenje; šel je nedolžen v smrt, za naše odrešenje.
  • Ob vseh nevarnostih, ki nam pretijo se ne strašimo, ampak zaupajmo v Boga, več molimo in delajmo dobro.
  • Bistvo je, da so Judje sprejeli enega Boga in da je živi Bog realnost. Proces pa še traja, kajti še danes vsi ljudje ne verujejo v Boga. V zgodovini se lahko spreminja le človek in to s tem, da dela dobro.
  • Pomembna je osebna vera in NE IZGUBITI BOGA!

Program misijona

Molitev za uspeh misijona
Bog naš Oče, naša župnija se pripravlja na misijon. Usliši nas, ko se ponižno in zaupno obračamo k tebi. Spregovori nam Besede življenja in daj, da jih bomo poslušali s srcem.
Prenoviti hočemo naš krščanski poklic. Posebej prenovi in utrdi krščanski poklic v naših družinah, ki so znanilke evangelija prihodnjim rodovom. Prenovi krščansko življenje v naši župniji, da bo veselo oznanilo prodrlo v srce vseh župljanov. Daj nam moči, da bomo v župnijski skupnosti resnično zaživeli kot bratje in sestre.
To te prosimo po Kristusu našem Gospodu. Amen

Program misijona v PDF obliki.

Simeon Jeruzalemski, 18. februar

Simeon Jeruzalemski, (umrl l. 107) god: 18. februar

Bil je krščen Jud, doma iz Jeruzalema. Okrog leta 60 je potoval v Rim, da bi natančno spoznal, kaj uči rimska cerkev, ker so na vzhodu vstajali vedno novi krivoverci. Ko se je vrnil v Palestino, je zoper krivoverske gnostike napisal pet knjig, ki pa so se izgubile. Po mučeniški smrti svetega Jakoba mlajšega, l. 62, je bil za  jeruzalemskega škofa soglasno izvoljen njegov brat Simeon. To je nekega častihlepneža, ki je sam upal, da bo postal škof v Jeruzalemu, tako užalilo, da je izstopil iz krščanske občine. Bil je prvi razkolnik, kar jih pozna cerkvena zgodovina. Za sabo je potegnil še nekatere druge kristjane iz judovstva. Ločini, ki je verovala samo to, da je Jezus obljubljeni Mesija, so dali ime ebioniti (beračoni). Za časa rimskega cesarja Trajana, ki je izdal odlok, da sicer kristjanov ni treba iskati, da bi jih kaznovali, ker se ne držijo državne vere, toda če jih kdo zatoži, da so kristjani, morajo biti kaznovani, so sovražni krivoverci Simeona zatožili rimskim oblastem, da je Davidov potomec in kristjan. Škof je bil takrat star že 120 let. Ko so ga zaslišali je jasno izpovedal vero v Kristusa. Ko tudi po raznih mučenjih ni odpadel, so ga pribili na križ.
Beri naprej